Westboro baptistična cerkev (WBC): skrajna protestna skupina iz ZDA
Westboro baptistična cerkev (WBC) — skrajna ameriška skupina, znana po sovražnih protestih, napadih na LGBT, vojaških pogrebih in provokativnih medijskih nastopih.
Baptistična cerkev Westboro (WBC) je ameriška nepovezana baptistična verska skupina s sedežem v soseski na zahodni strani mesta Topeka, Kansas. Ustanovljena je bila v 1950‑ih in je znana predvsem po skrajnih, sovražnih javnih protestih, zlasti proti homoseksualcem, zaradi česar jo številne organizacije opisujejo kot sovražno skupino. Njene javne akcije so pogosto iskale medijsko pozornost in šokirale širšo javnost.
Zgodovina in sestava
Prvotno jo je vodil Fred Phelps; jedro skupine so tvorili predvsem njegovi družinski člani. Prvo javno bogoslužje je bilo 27. novembra 1955. WBC ni povezana z nobeno večjo baptistično denominacijo: tako Svetovna zveza baptistov kot Južna baptistična konvencija sta v preteklih letih javno obsodili delovanje WBC. Cerkev sama sebe opisuje kot "primitivno baptistično" in kalvinistično.
Delovanje in protesti
Skupina je od začetka 1990‑ih naprej najbolj poznana po nasilnih, žaljivih in pogosto provokativnih protestih. V dokumentiranih primerih je WBC že vsaj od leta 1991 nasprotovala homoseksualnim dejavnostim v parku Gage, nekaj ulic stran od njihove cerkve. Njihove proteste so najbolj zaznamovali:
- piketiranje vojaških pogrebov in pogrebov znanih osebnosti,
- protesti pred šolami, cerkvami in javnimi dogodki,
- uporaba provokativnih napisov in sloganov ter deljenje letakov,
- občasno poteptavanje in javno zaničevanje ameriške zastave ter napadi na druge verske in etnične skupine, vključno z Judom.
Cilji protestov so bili v veliki meri izbrani zato, da bi ustvarili močan čustveni odziv in pridobili medijsko pozornost. V nekaterih primerih so njihove akcije povzročile široko javno obsodbo in organizirane protiakcije.
Pravne spore in odzivi javnosti
Ena najbolj odmevnih pravnih zadev, povezanih z WBC, je bila zadeva Snyder v. Phelps, odločena pred Vrhovnim sodiščem ZDA leta 2011. Sodišče je v tej zadevi razsodilo v prid WBC, pri čemer je poudarilo pomen prvega amandmaja (svobode govora) in potrdilo, da je območje javnih protestov zaščiteno kot politična in verska izražanja, četudi je ta boleča za svojce pogreba. Odločitev je sprožila razpravo o mejah zaščite svobode govora v primerih, ko javne izjave povzročijo hudo čustveno trpljenje prizadetim družinam.
V odziv na aktivnosti WBC so nekatere lokalne skupnosti sprejele zakonodajo, ki uvaja začasne varnostne pasove okoli pogrebov, druge so uvedle omejitve glede časa in kraja protestov. Te omejitve so pogosto predmet pravnih izzivov in tehtanja med pravico do svobode govora in pravico do zasebnosti in miru žalujočih.
Kritika, obsodbe in notranje razprtije
WBC so številne verske organizacije, civilnodružbene skupine in posamezniki obsodili kot sovražno in škodljivo skupino. Poleg že omenjenih baptističnih organizacij je v javnih izjavah kritiko izražal velik del verske sfere in široka javnost. Zborniki, kot je Southern Poverty Law Center, so WBC uvrstili med skupine, ki širijo sovraštvo.
V zadnjih desetletjih so odhodi in notranje razprtije zmanjšali število članov; leta 2011 je cerkev trdila, da ima približno 40 članov. Po smrti Freda Phelpsa (umrl marca 2014) je skupina doživela nadaljnjo razdrobljenost, številni nekdanji člani pa so javno razkrili izkušnje o notranjem življenju skupine, vključno z obtožbami o izolaciji družinskih članov in drugih problemih, zaradi katerih so nekateri člani razšli s cerkvijo.
Sedanje stanje
Tako kot pri mnogih majhnih, zelo specializiranih skupinah, so aktivnosti WBC v zadnjih letih manj pogoste kot v preteklosti, vendar skupina še vedno občasno organizira proteste in javne nastope. Njihova prepoznavnost in vpliv pa sta v veliki meri omejena, medtem ko je družbeni in pravni odziv ostal močan: mnogi posamezniki, skupine in zakonodajalci aktivno iščejo načine za zaščito žrtev njihovih protestov, hkrati pa ohranjajo pravne meje svobode izražanja.
WBC ostaja primer spora med varovanjem svobode govora in zaščito pred sovražnim, žaljivim vedenjem. Njena zgodovina je opozorilo na to, kako lahko majhna, a agresivna skupina doseže veliko medijsko pozornost in hkrati sproži širša etična, pravna in družbena vprašanja.
Iskati