Vombat: opis, vrste, prehrana, habitat in edinstveni kockasti iztrebki

Vombat je močerad iz družine Vombatidae. Živi predvsem v avstralskih območjih, predvsem v evkaliptusovih gozdovih, na travnikih in v polpuščavskih habitatih. Družina obsega dva rodu s tremi živečimi vrstami: navadni vombat (Vombatus ursinus) in dva kosmata vombata (rod Lasiorhinus, južni in severni kosmati vombat).

Videz in velikost

Vombati so kratkonogi, stavbno močne živali z gostim krznenim plaščem. Običajna telesna dolžina odraslih je približno 70–120 cm, teža pa se giblje od okoli 20 do 35 kg, čeprav lahko pri posameznih osebkih in vrstah variira. Imajo kratko, klobučasto glavo, majhna ušesa in močne kremplje za kopanje. Njihova zadnjica je trdna in kostično podprta, kar jim pomaga pri zapiranju izhodov iz brlogov in pri obrambi pred plenilci.

Življenjski slog, brlogi in vedenje

Vombati so izkopavajoče živali: z močnimi sprednjimi okončinami in kremplji si izdolbejo obsežne sistem brlogov oziroma norišnic, kjer se skrivajo med vročino in hudimi vremenskimi razmerami. So večinoma nočne ali sutonočne živali — podnevi počivajo v brlogih in se ponoči prehranjujejo. Večina vombatov je bolj samotarnih, čeprav se posamezniki lahko srečujejo pri virih hrane ali na prehodih med brlogi.

Prehrana in presnova

Vombati so rastlinojedi. Njihova prehrana vključuje rastline, korenine, trave, lubje in druge trde rastlinske dele. Imajo zelo počasno prebavo in nizek presnovni ritem, kar jim omogoča izkoristiti hranila iz skromne in vlaknate hrane. Ta počasna prebava je tudi del mehanizma, ki vodi do značilne oblike njihovih iztrebkov.

Razmnoževanje

Vombati so močeradci, zato imajo materino vrečo. V nasprotju z večino drugih močeradov je vreča pri vombatih obrnjena nazaj — to preprečuje, da bi se pri izkopavanju brloga umazanija nabirala v njej in zadela mladiče. Po kratki brejosti (nekaj tednov) se majhen mladič premakne v vrečo, kjer nadaljuje razvoj več mesecev. Mladiči ostanejo v vreči približno 6–7 mesecev, kasneje pa še nekaj časa dojijo, preden postanejo popolnoma samostojni.

Edinstveni kockasti iztrebki

Vombati so splošno znani in prepoznavni po svojih odpadnih produktih. So edini znani sesalci, ki izločajo iztrebke v obliki kocke. Kockasta oblika nastane v zadnjem delu prebavnega sistema med postopkom sušenja in stiskanja blata — stene črevesja imajo različne elastičnosti, kar povzroči tvorbo oblikovanih kosov blata. Takšne kocke vombati pogosto polagajo na izstopih brlogov, na skale ali znake ozemlja; služijo kot teritorijalni in komunikacijski znak, ker se vonj iz njih zlahka razširi in dolgo ostane nepoškodovan. S temeljitim pregledom iztrebkov je mogoče tudi oceniti prehrano in zdravje vombata.

Življenjska doba in grožnje

V divjini vombati običajno živijo več let — mnoge vire navajajo življenjsko dobo do približno 10–15 let, v ujetništvu pa lahko doživijo tudi več kot 20 let. Največje grožnje za populacije so izguba habitata zaradi kmetijstva in urbanizacije, pobiranja zemljišč, prometne nesreče ter bolezni. Severni kosmati vombat je še posebej ogrožen in je predmet posebnih konzervacijskih ukrepov.

Povzetek

• Taksonomija: močerad iz družine Vombatidae, tri živeče vrste v dveh rodovih.
• Habitat: evkaliptusovi gozdovi, travniki, polsušna področja Avstralije.
• Prehrana: rastlinojedi — trave, korenine, lubje.
• Posebnost: edinstveni kockasti iztrebki, ki služijo za označevanje teritorija.
• Vreča: obrnjena nazaj, da zaščiti mladiče med kopanjem.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je vombat?

V: Kako veliki so vombati, ko popolnoma zrastejo?

V: Po čem so vombati edinstveni med drugimi močeradi?

V: Kaj jedo vombati?

V: Ali so vombati aktivni podnevi ali ponoči?

V: Koliko lahko vombati tehtajo?

V: Kako dolgo lahko živijo vombati?

Išči po črki