Zina (zināʾ): Islamsko pravo, nezakoniti spolni odnosi in kazni

Zina (zināʾ): poglobljena razlaga islamskega prava o nezakonitih spolnih odnosih, dokazovanju, hudud kaznih, vplivu na ženske, sodnih praksah in zgodovinskih primerih.

Zināʾ (زِنَاء) ali zina (زِنًى ali زِنًا) je v islamski tradiciji izraz za nezakonit(a) spolna razmerja med moškim in žensko, ki nista poročena z nikāḥ. Običajno zajema tako zunajzakonsko spolnost kot predporočno spolnost, v širšem pomenu pa tudi prešuštvo (sporazumno spolno razmerje zunaj zakonske zveze). Nekateri interpretatorji vključujejo v pojem zina tudi nečistovanje (sporazumni spolni odnos med dvema neporočenima osebama) in v določenih pravnih ureditvah tudi homoseksualnost (sporazumni spolni odnosi med istospolnima partnerjema).

Fiqhske šole in kategorizacija

V vseh štirih klasičnih šolah sunitske fiqhe (Hanafi, Maliki, Shafiʿi, Hanbali) in v glavnih šiitskih šolah (npr. jaʿfari oziroma dvanajstniška fiqha ter nekatere druge šiitske tradicije) se zināʾ obravnava kot greh in kot kaznivo dejanje v okviru hudūd — to so kazni, ki jih šeriat šteje za določene božje ukrepe. Interpretacije in podrobnosti se med šolami razlikujejo glede pogojev za pregon in vrste sankcij.

Dokazi in postopek

Klasična pravila za dokazovanje zina so stroga in vključujejo več možnih načinov:

• izpoved obtoženca/obtoženke,
• priča o nosečnosti neporočenega ženskega telesa (v praksi je bila nosečnost pogosto ključni razlog za tožbo),
• pričetje dejanskega spolnega akta s strani štirih zanesljivih prič (zahteva, ki jo je velikokrat praktično nemogoče izpolniti, saj zahtevani priči morajo biti priča penetraciji),
• v nekaterih primerih sodnikova presoja in kombinacija dokazov.

Zaradi zahtev po štirih pričah in zaradi resnih posledic so bile v praksi največkrat obsojene ženske, katerih nosečnost ni bila priznana kot posledica zakonske zveze. Če ženska obtožena zine zanika sporazumni spolni odnos in trdi, da je bila posiljena, so nekateri tradicionalni postopki zahtevali, da dokaže posilstvo z izjavo ali pričanjem; v praksi pa je to vodilo do številnih primerov, ko so bile žrtve posilstva kaznovane zaradi zine, ker niso zmogle predložiti dokazov, ki jih je sistem zahteval.

Sankcije

Kaj pomeni hudud v zvezi z zino, se razlikuje glede na interpretacijo:

• V klasičnih učbenikih se za zunajzakonsko spolnost poročunih oseb pogosto navaja hududna kazen; v mnogih tradicijah je za neporočenega spolnega partnerja predpisana telesna kazen (npr. 100 udarcev; navdih izhaja iz razlag šeriata in nekaterih komentarjev). Za poročena prešuštnika so nekateri pravni viri navajali stonsko kazen (rajm), kar izhaja iz haditskih virov in kasnejše fiqhske prakse. Vendar je natančna uporaba, pogoji in dokazni standardi zelo različni med šolami.
• Veliko sodobnih držav muslimanskega sveta uporabljajo izmišljene kombinacije šeriatskih določil in novih kazenskih zakonikov ali pa hudud sploh ne izvajajo. Tam, kjer so hududne kazni uvedene, so bile izvedbe osrednja tema mednarodnih kritik zaradi vračanja strožjih kazni in možnosti kršitev človekovih pravic.

Obrekovanje (Qadhf) in posledice obtoževanja

Obtoževanje nekoga za zino brez potrebnih dokazov se v islamskem pravu šteje za obrekovanje (Qadhf, القذف) in je samo po sebi kaznivo dejanje hudud (v klasičnih izvorih se navaja, da je kazen za qadhf stroga — npr. 80 udarcev — in da je to sredstvo za preprečevanje lažnih obtožb). Ta pravila so bila v praksi uporabljena kot zaščita pred obtoževanjem brez dokazov, vendar so tudi ta določila v zgodovini povzročila nerešene in krivične primere, še posebej ko so bila vpletena družbene pritiske in pristranske sodne prakse.

Sodobna praksa, kritike in vpliv na ženske

V sodobnem kontekstu se obravnava zine močno razlikuje med državami:

• nekatere države še vedno izvajajo klasične hududne sankcije ali njihove variante,
• drugo pravo uvaja civilno-kazenske norme, kjer so spolni odnosi med neporočenimi obravnavani kot prekršek ali kaznivo dejanje,
• veliko držav pa ima zakonodajo, ki se osredotoča na kaznovanje posilstva in prisilnih spolnih dejanj ter varstvo žrtev — čeprav v praksi pogosto ostajajo pomankljivosti pri zaščiti žensk in postopkih dokazovanja.

Mednarodni varuhi človekovih pravic pogosto opozarjajo, da so ženske zaradi interpretacij zina neznačilno prizadete: so bolj izpostavljene kaznim zaradi nosečnosti, poročil o posilstvu pa se v nekaterih sistemih spreminjajo v obtožbe o zini. To vodi k strahu pred prijavo nasilja, prisilnimi priznami in drugim kršitvam postopkovnih pravic. Zaradi tega se mnogi sodobni učenjaki, aktivisti in mednarodne organizacije zavzemajo za pravne reforme, boljše varstvo žrtev in skladnost z mednarodnimi standardi človekovih pravic.

Jezično razlikovanje: zina kot pojem in žensko ime

Pomembno je razlikovati verski/pravni izraz zina (زِنَاء) od ženskega imena Zina ali Zeina (زينة). Ime Zina/Zeina izhaja iz arabske besede zayn (ز-ي-ن), ki pomeni 'okras', 'lepota' ali 'vse, kar lepo krasi', in ima drugačen pomen in izgovorjavo (pogosto Zīnah ali Zaynah). Zato se pomen in raba besede v verskem/pravnem smislu ne smeta zamenjevati z osebnim imenom.

Na kratko: zināʾ kot pravni/verski pojem označuje spolne odnose, ki jih šeriat ne priznava kot zakonite, vendar so pravna definicija, zahteve za dokazovanje in sankcije v praksi zelo različne ter predmet sodobnih pravnih, etičnih in človekovopravičnih razprav.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je zināʾ?

V: Kako se zināʾ kaznuje v šeriatskem pravu?

V: Katere vrste dokazov se lahko uporabijo za dokazovanje dejanja zina?

V: Kaj se zgodi, če ni dovolj očividcev, ki bi lahko pričali pred sodiščem?

V: Ali je zina povezana z drugimi besedami s podobnim zapisom?

V: Ali so moški pogosteje obtoženi kot ženske, ko gre za obtožbe, ki vključujejo zino?

Išči po črki