Zina
Zināʾ (زِنَاء) ali zina (زِنًى ali زِنًا) je islamski zakon o nezakonitih spolnih odnosih med moškim in žensko, ki nista poročena z nikama. Vključuje zunajzakonsko spolnost in predporočno spolnost. Vključuje tudi prešuštvo (sporazumno spolno razmerje zunaj zakonske zveze). Zina zajema tudi nečistovanje (sporazumni spolni odnos med dvema neporočenima osebama) in homoseksualnost (sporazumni spolni odnosi med istospolnima partnerjema).
V štirih šolah sunitske fiqhe (islamskejurisprudence) in dveh šolah šiitske fiqhe je izraz zināʾ greh spolnega odnosa, ki ga šeriat (islamsko pravo) ne dovoljuje in ga uvršča med hudude (razred islamskih kazni, ki so določene za določena kazniva dejanja, ki veljajo za "božje zahteve"). Za dokazovanje dejanja zina se qadi (verski sodnik) na šeriatskem sodišču opre na nosečnost neporočene ženske, izpoved v imenu Alaha ali štiri priče dejanskega dejanja penetracije. Zadnji dve vrsti pregona sta redki. Večina primerov zine v zgodovini islama so bile noseče neporočene ženske. V nekaterih šolah islamskega prava mora noseča ženska, obtožena zine, ki zanika, da je bil spolni odnos sporazumen, dokazati, da je bila posiljena, s pričanjem štirih prič pred sodiščem. To je privedlo do številnih primerov, ko so bile žrtve posilstva kaznovane zaradi zine. Obtožba zine brez potrebnih prič se v islamu šteje za obrekovanje (Qadhf, القذف), kar je kaznivo dejanje hudud.
Zgornjega pomena besede zina ne smemo zamenjati z ženskim imenom Zina ali Zeina (زينة). Ime ima drugačen jezikovni koren (grško xen-). Ima tudi drugačen pomen ("gost, tujec"), različno se izgovarja (Zīnah ali Zaynah) in se običajno tudi drugače piše.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zināʾ?
O: Zināʾ (زِنَاء) ali zina (زِنًى ali زِنًا) je islamski zakon o nezakonitih spolnih odnosih med moškim in žensko, ki med seboj nista poročena z nikama. Vključuje zunajzakonsko spolnost, predporočno spolnost, prešuštvo, nečistovanje in homoseksualnost.
V: Kako se zināʾ kaznuje v šeriatskem pravu?
O: V štirih šolah sunitske fiqhe (islamske jurisprudence) in dveh šolah šiitske fiqhe je izraz zināʾ greh spolnega odnosa, ki ga šeriat (islamsko pravo) ne dovoljuje in je uvrščen med hudodelstva hudud (razred islamskih kazni, ki so določene za določena kazniva dejanja, ki veljajo za "zahteve Boga").
V: Katere vrste dokazov se lahko uporabijo za dokazovanje dejanja zina?
O: Za dokazovanje dejanja zina se qadi (verski sodnik) na šeriatskem sodišču opre na nosečnost neporočene ženske, priznanje v imenu Alaha ali štiri priče dejanskega dejanja penetracije. Zadnji dve vrsti pregona sta redki. Večina primerov zine v zgodovini islama so bile noseče neporočene ženske.
V: Kaj se zgodi, če ni dovolj očividcev, ki bi lahko pričali pred sodiščem?
O: Če ni dovolj očividcev, ki bi lahko pričali pred sodiščem, se v islamu vložitev obtožnice brez potrebnih očividcev šteje za obrekovanje (Qadhf, القذف), ki je prav tako kaznivo dejanje hudud.
V: Ali je zina povezana z drugimi besedami s podobnim zapisom?
O: Zgornjega pomena besede zina ne smemo zamenjevati z ženskim imenom Zina ali Zeina (زينة). Ime ima drugačen jezikovni koren (grško xen-), ima drugačen pomen ("gost, tujec"), izgovarja se drugače (Zīnah ali Zaynah) in običajno se tudi drugače piše.
V: Ali so moški pogosteje obtoženi kot ženske, ko gre za obtožbe, ki vključujejo zino?
O: Da - v večini primerov obtožb o zini gre bolj za noseče neporočene ženske kot za moške.
