Adolfo Suárez González, 1. vojvoda Suárez (25. september 1932 - 23. marec 2014) je bil španski odvetnik in politik, znan kot ena ključnih osebnosti prehoda Španije iz diktature v demokracijo. Suárez je bil prvi demokratično izvoljeni španski predsednik vlade po diktatorju Francu.
Rojen je bil v kraju Cebreros v pokrajini Ávila. Pred vstopom v osrednjo politiko je deloval v javni upravi in v institucijah, povezanih s takratnim režimom, kasneje pa je postal ena vodilnih oseb pri postopni demokratični preobrazbi države.
Vloga pri prehodu v demokracijo
Suárez je bil imenovan za predsednika vlade julija 1976 in je vodil prehodno vlado v ključnem obdobju po smrti Franca. Pomembne točke njegovega političnega delovanja vključujejo:
- spodbujanje in priprava zakonodaje, znane kot Politična reforma, ki je leta 1976 omogočila razpustitev starih institucij in uvedla demokratične volitve;
- legalizacijo političnih strank, med njimi tudi legalizacijo Komunistične stranke Španije, kar je bila ena izmed spornijih, a odločilnih potez za vključujoč prehod;
- ustanovitev in vodenje koalicije Unión de Centro Democrático (UCD), s katero je zmago na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah leta 1977;
- spodbujanje sprejema ustave iz leta 1978, ki je vzpostavila temelje nove demokratične ureditve Španije.
Politične krize in odhod s položaja
Suárezovo obdobje ni bilo brez težav: vladal je v času gospodarskih in političnih napetosti ter notranjih sporov v koaliciji. Njegov mandat je zaznamoval tudi neuspešen poskus vojaškega udara 23. februarja 1981 (znan kot 23-F), ko so oboroženi poudarili ranljivost mlade demokracije. Suárez je februarja 1981 odstopil s položaja predsednika vlade, zaradi upada politične podpore in notranjih razprtij v njegovi stranki.
Poznejše življenje in zapuščina
Po odhodu iz politike je Suárez ostal pomembna zgodovinska osebnost in simbol tranzicije. Kmalu po odstopu je prejel tudi naslov vojvode (1. vojvoda Suárez). Leta 2005 so mu diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen, kar je močno omejilo njegovo javno prisotnost v zadnjih letih življenja. Umrl je 23. marca 2014 v Madridu v starosti 81 let.
Suárezova zapuščina je dvojna: z ene strani ga zgodovina priznava kot arhitekta mirnega prehoda v demokracijo in sodelavca pri gradnji ustavnih temeljev nove Španije; z druge pa ostaja spomin na težave in politične konflikte, ki so spremljali to občutljivo obdobje. Njegove odločitve o legalizaciji strank, organizaciji prvih svobodnih volitev in podpori ustavi štejejo za temelje sodobne španske demokracije.
