Alfred Emanuel Smith, Jr. (30. december 1873 – 4. oktober 1944), v javnosti običajno imenovan Al Smith, je bil ameriški politikec, ki je štirikrat zasedal položaj guvernerja zvezne države New York in je leta 1928 postal demokratski kandidat za predsednika ZDA. Bil je ena izmed najbolj vidnih osebnosti progresivnega gibanja v prvi polovici 20. stoletja ter eden glavnih akterjev pri modernizaciji in širših socialnih reformah v New Yorku v dvajsetih letih.

Zgodnje življenje in vzpon v politiki

Smith se je rodil v newyorški delavski družini na Manhattanovem Lower East Sideu. Zgodaj je začel delati in se v politiko vključil prek lokalnih organizacij. Skozi leta je napredoval v državni zakonodaji in postal vpliven član demokratske stranke ter tesno povezan z močno mestno politično organizacijo Tammany Hall, ki je v tistem času nadzorovala veliko volilno mašinacijo na Manhattnu. S podporo stroja in svojo sposobnostjo nagovarjanja mestnih, etničnih volivcev je dosegal pomembne položaje v New Yorku in si pridobil ime pragmatičnega reformatorja.

Guverner in reforme

Kot guverner je Smith uveljavljal številne reforme, usmerjene v izboljšanje socialne zaščite, delovnih razmer in javne uprave. Podprl je širitev delovnopravne zakonodaje, izboljšave v sistemu socialne pomoči, investicije v javne ceste in infrastrukturne projekte ter modernizacijo državne uprave. Njegov zastopani program je pomembno prispeval k razvoju mestnih storitev in krepitvi položaja delavskega razreda v New Yorku.

Stališča in politične polemike

Smith je bil znan po nasprotovanju prohibicije — bila je to ena izmed njegovih javnih in odmevnih stališč, ki mu je prineslo podporo v mestnih okoljih, obenem pa kritike iz bolj konservativnih, ruralnih predelov države. Njegova povezanost z mestno mašinacijo je bila vir tako moči kot napadov s strani nasprotnikov, ki so ga obtoževali klientelizma in korupcije, čeprav je hkrati vodil tudi številne korenite reforme.

Predsedniška kampanja 1928

Smith je leta 1928 postal prvi katoličan, ki je kandidiral za predsednika ZDA za večjo nacionalno stranko. Njegova nominacija je mobilizirala močno podporo med urbanimi, etničnimi skupnostmi — Irci, Italijani, Poljaki in drugimi priseljenci — vendar pa je obenem sprožila val protikatoliškega sentimenta, zlasti na ameriškem Jugu in med nekaterimi biblijskimi konservativci. Strah pred tem, da bi cerkev vplivala na ameriško politiko, ter močno protikatoliško in pogosto antisemitsko vzdušje sta oslabljala njegovo kampanjo. V času splošne gospodarske blaginje je v volitvah premagal republikanski kandidat Herbertom Hooverjem, ki je izkoristil ugodno gospodarsko situacijo in konservativnejše volilne preference v večjih ruralnih območjih.

Kasnejše politično delovanje in odnos do New Deala

Smith je leta 1932 znova skušal pridobiti demokratsko nominacijo, a ga je premagal njegov nekdanji zaveznik Franklin D. Roosevelt, ki je bil uspešnejši pri oblikovanju nove koalicije volivcev. Po tem se je Smith umaknil v poslovno življenje v New Yorku in postal vse glasnejši kritik Rooseveltovega New Deala, saj je menil, da nekateri programi preveč koncentrirajo moč v zvezni vladi ali pa niso učinkoviti.

Papeška čast, poznejše življenje in smrt

Leta 1939 je papež podelil Smithu častni naziv papeškega komornika z mečem in ogrinjalom — eno najvišjih časti, ki jih lahko papeštvo podeli laikom; ta naziv se danes pogosto prevaja kot gospod Njegove svetosti. To priznanje je odražalo njegov ugled znotraj katoliške skupnosti in med konservativnejšimi kraki cerkvenih krogov.

Smith je umrl 4. oktobra 1944 v bolnišnici Rockefellerjevega inštituta zaradi srčnega napada v starosti 70 let. Njegova smrt je sledila pet mesecev po smrti njegove žene, ki je umrla za rakom; to osebno izgubo so mnogi označili kot eden od vzrokov njegovega poslabšanega zdravja. Pokopan je na pokopališču Calvary.

Al Smith ostaja pomembna osebnost ameriške politične zgodovine: simbol vzpona mestnih etničnih skupin v nacionalno politiko, pionir reform v politikah socialne zaščite in kontroverzna figura zaradi veze s politično mašinacijo in nasprotovanjem delu konservativnega prebivalstva.