Jeanne d'Albret — kraljica Navare in voditeljica hugenotov (1528–1572)
Jeanne d'Albret (7. januar 1528 – 9. junij 1572), znana tudi kot Jeanne III d'Albret ali Joan III, je bila kraljica kraljevine Navare od leta 1555 do 1572. Bila je hči Henrika II. Navarskega in Margarete Angoulémske, sestre francoskega kralja Frančiška I., kar ji je zagotavljalo tesne vezi z dvorom v Parizu.
V drugem zakonu z Antoinom de Bourbonom, vojvodo Vendomskim, je dobila sina Henrika Bourbonskega (rojen 1553). Henrik je kasneje postal navarrski kralj Henrik III. in leta 1589 tudi francoski kralj Henrik IV., prvi burbonski monarh Francije. S poroko z Antoinom je Jeanne pridobila tudi naslov vojvodinje Vendomske.
Jeanne d'Albret je bila priznana duhovna in politična voditeljica francoskega hugenotskega gibanja ter ključna osebnost francoskih verskih vojn. Zaradi svoje odločne podpore kalvinizma in aktivne vloge v politiki velja za eno najpomembnejših protestantskih voditeljic 16. stoletja.
Rani življenjski in vzgoja
Jeanne je odraščala na dvoru in je bila dobro izobražena za žensko svojega časa; obvladala je več jezikov in pokazala zanimanje za literaturo ter teologijo. Zaradi svojih povezav z vrhom francoske politike je že kot princesa prevzemala pomembne politične obveznosti ter skrbela za interese Navare v odnosih z večjimi sosednjimi silami.
Poroke in potomstvo
Jeanne se je poročila dvakrat; iz drugega zakona z Antoinom de Bourbonom se je rodil Henrik, njen edini preživeli sin, ki mu je posvečala posebno skrb glede vzgoje in verske usmeritve. Jeanne si je prizadevala, da bi bil Henrik vzgojen kot protestant, kar je kasneje postalo pomembno vprašanje v njegovi politični usodi.
Verski preobrat in vodstvo hugenotov
V poznem 16. stoletju se je Jeanne odločila za spreobrnitev v kalvinistično vero in je aktivno podpirala reformno gibanje. Postala je ena vodilnih osebnosti hugenotov in je zanje zagotavljala politično in materialno podporo. V času pričnjenjih verskih spopadov je njena hiša v Navarri postala zatočišče za prednike protestantske skupnosti in prostor za organizacijo odporniških prizadevanj.
- Utrjevanje vere: Jeanne je uvajala cerkvene in upravne reforme v svojega kraljestvu, podpirala glasovanje in delovanje kalvinskih pastorjev ter vzpostavila pravila, ki so krepila položaj protestantov.
- Politično vodstvo: Nastopala je kot pogajalka in zaveznica drugih voditeljev hugenotov, sodelovala v koalicijah in občasno usmerjala vojaške in diplomatske akcije v času francoskih verskih vojn.
Vladavina in notranje reforme
Čeprav je Navara bila relativno majhna država, je Jeanne izkoristila svojo avtoriteto za krepitev centralne uprave, zboljšanje finančnega stanja in spodbujanje izobraževanja. Kot suverena je skrbela za red in mir v svojih posestvih ter si prizadevala ohraniti politično neodvisnost Navare nasproti pritiskom močnejše francoske monarhije.
Smrt in dediščina
Jeanne je umrla 9. junija 1572. Njena smrt je prišla v ključnem trenutku verskih napetosti v Franciji, le nekaj mesecev pred izbruhom krvavih dogodkov, znanih kot pokol sv. Bartolomeja. Njeno vodstvo in prizadevanja so pomembno vplivala na zgodnjo fazo hugenotskega gibanja in na vzgojo njenega sina Henrika, ki je kasneje združil krono Navare s francosko kronsko vrednostjo in s časom postal osrednja figura v preoblikovanju verskih odnosov v Franciji.
Pomen v zgodovini
Jeanne d'Albret je zgodovinsko zapisana kot trdna in odločna vladarica, ki je v času verskih delitev izkoristila svoje pravice in položaj za zaščito in širjenje protestantizma. Njena vloga kot matere Henrika IV. ter kot politične in verske voditeljice je prispevala k oblikovanju kasnejših dogodkov v zgodovini Francije in Evrope.
Prva poroka
Kot deklica je imela izredno močan značaj. Njeni starši so želeli, da bi se poročila z Viljemom Bogatim, vojvodo Jülich-Cleves-Berg. Ta je bil brat Ane Klevske, četrte žene angleškega kralja Henrika VIII. Takrat je bila stara 12 ali 13 let, kar je bilo takrat povsem običajno za dekliško poroko.
Ker je zavrnila, jo je mati dala bičati. Bičanje je bilo zelo strogo, vendar se je dekle še naprej upiralo poroki. Nazadnje jo je francoski konstabelj telesno odnesel pred oltar in jo proti njeni volji poročil.
Očitno se je še vedno upirala, saj je bila poroka na koncu razglašena za neveljavno zaradi nesprejemanja.
Druga poroka
Tudi njen drugi zakon je bil političen. Njen namen je bil združiti ozemlje na jugu in severu Francije. Vendar je bila tokrat vpletena tudi ljubezen. Sodobnik je zapisal, da "ni imela nobenega užitka ali opravka, razen pogovorov ali pisanja [svojemu možu]. To počne v družbi in zasebno ... vode ne morejo ugasniti plamena njene ljubezni".
Zakonca sta imela pet otrok, od katerih sta dva dočakala odraslost.
Navarrska kraljica
25. maja 1555 je umrl Henrik II. Navarrski in takrat sta Jeanne in njen mož postala skupna vladarja Navare. Jeanne in Antoine sta bila 18. avgusta 1555 v Pauu kronana na skupni slovesnosti v skladu z obredi Rimskokatoliške cerkve.
Žanin mož je umrl 17. novembra 1562, zato je bila zadnjih deset let svojega življenja edina vladarica Navare.
Portret Jeanne d'Albret umetnika šole Francoisa Cloueta, 2. četrtina 16. stoletja
Religija
V času Jeanninega življenja je bila vera v Franciji bojišče med katoliško cerkvijo in protestantskim kalvinizmom hugenotov.
Na verskem področju je na Jeanne vplivala njena mati, in sicer v smeri verske reforme, humanističnega razmišljanja in svobode posameznika. Jeanne se je na božič leta 1560 spreobrnila v kalvinizem. S tem je postala najvišje rangirana protestantka v Franciji.
Po uvedbi kalvinizma v njenem kraljestvu so bili duhovniki in nune izgnani, katoliške cerkve porušene, katoliški obredi pa prepovedani. Za svoje podložnike je naročila prevod Nove zaveze v baskovščino in beraščino.
Opisali so jo kot "majhne postave, šibko, a pokončno". Bila je zelo inteligentna, vendar stroga in samosvoja. Agrippa d' Aubigné, hugenotski kronist, je Jeanne opisal kot osebo z "dovolj močnim umom, da lahko vodi najvišje zadeve".
Poleg verskih reform si je Jeanne prizadevala tudi za reorganizacijo svojega kraljestva ter izvedla dolgotrajne reforme gospodarskega in pravosodnega sistema na svojih območjih.
Jeanne je umrla v Parizu zaradi vročine (verjetno nalezljive bolezni) pri 44 letih.
