Jeanne d'Albret (7. januar 1528 – 9. junij 1572), znana tudi kot Jeanne III d'Albret ali Joan III, je bila kraljica kraljevine Navare od leta 1555 do 1572. Bila je hči Henrika II. Navarskega in Margarete Angoulémske, sestre francoskega kralja Frančiška I., kar ji je zagotavljalo tesne vezi z dvorom v Parizu.

V drugem zakonu z Antoinom de Bourbonom, vojvodo Vendomskim, je dobila sina Henrika Bourbonskega (rojen 1553). Henrik je kasneje postal navarrski kralj Henrik III. in leta 1589 tudi francoski kralj Henrik IV., prvi burbonski monarh Francije. S poroko z Antoinom je Jeanne pridobila tudi naslov vojvodinje Vendomske.

Jeanne d'Albret je bila priznana duhovna in politična voditeljica francoskega hugenotskega gibanja ter ključna osebnost francoskih verskih vojn. Zaradi svoje odločne podpore kalvinizma in aktivne vloge v politiki velja za eno najpomembnejših protestantskih voditeljic 16. stoletja.

Rani življenjski in vzgoja

Jeanne je odraščala na dvoru in je bila dobro izobražena za žensko svojega časa; obvladala je več jezikov in pokazala zanimanje za literaturo ter teologijo. Zaradi svojih povezav z vrhom francoske politike je že kot princesa prevzemala pomembne politične obveznosti ter skrbela za interese Navare v odnosih z večjimi sosednjimi silami.

Poroke in potomstvo

Jeanne se je poročila dvakrat; iz drugega zakona z Antoinom de Bourbonom se je rodil Henrik, njen edini preživeli sin, ki mu je posvečala posebno skrb glede vzgoje in verske usmeritve. Jeanne si je prizadevala, da bi bil Henrik vzgojen kot protestant, kar je kasneje postalo pomembno vprašanje v njegovi politični usodi.

Verski preobrat in vodstvo hugenotov

V poznem 16. stoletju se je Jeanne odločila za spreobrnitev v kalvinistično vero in je aktivno podpirala reformno gibanje. Postala je ena vodilnih osebnosti hugenotov in je zanje zagotavljala politično in materialno podporo. V času pričnjenjih verskih spopadov je njena hiša v Navarri postala zatočišče za prednike protestantske skupnosti in prostor za organizacijo odporniških prizadevanj.

  • Utrjevanje vere: Jeanne je uvajala cerkvene in upravne reforme v svojega kraljestvu, podpirala glasovanje in delovanje kalvinskih pastorjev ter vzpostavila pravila, ki so krepila položaj protestantov.
  • Politično vodstvo: Nastopala je kot pogajalka in zaveznica drugih voditeljev hugenotov, sodelovala v koalicijah in občasno usmerjala vojaške in diplomatske akcije v času francoskih verskih vojn.

Vladavina in notranje reforme

Čeprav je Navara bila relativno majhna država, je Jeanne izkoristila svojo avtoriteto za krepitev centralne uprave, zboljšanje finančnega stanja in spodbujanje izobraževanja. Kot suverena je skrbela za red in mir v svojih posestvih ter si prizadevala ohraniti politično neodvisnost Navare nasproti pritiskom močnejše francoske monarhije.

Smrt in dediščina

Jeanne je umrla 9. junija 1572. Njena smrt je prišla v ključnem trenutku verskih napetosti v Franciji, le nekaj mesecev pred izbruhom krvavih dogodkov, znanih kot pokol sv. Bartolomeja. Njeno vodstvo in prizadevanja so pomembno vplivala na zgodnjo fazo hugenotskega gibanja in na vzgojo njenega sina Henrika, ki je kasneje združil krono Navare s francosko kronsko vrednostjo in s časom postal osrednja figura v preoblikovanju verskih odnosov v Franciji.

Pomen v zgodovini

Jeanne d'Albret je zgodovinsko zapisana kot trdna in odločna vladarica, ki je v času verskih delitev izkoristila svoje pravice in položaj za zaščito in širjenje protestantizma. Njena vloga kot matere Henrika IV. ter kot politične in verske voditeljice je prispevala k oblikovanju kasnejših dogodkov v zgodovini Francije in Evrope.