Jeanne d'Albret
Jeanne d'Albret (7. januar 1528 - 9. junij 1572), znana tudi kot Jeanne III d'Albret ali Joan III, je bila kraljica kraljevine Navare od leta 1555 do 1572.
V drugem zakonu z Antoinom de Bourbonom, vojvodo Vendomskim, je dobila sina Henrika Bourbonskega. Henrik je postal navarrski kralj Henrik III. in francoski kralj Henrik IV., prvi burbonski kralj Francije. S tem zakonom je postala vojvodinja Vendomska.
Jeanne je bila priznana duhovna in politična voditeljica francoskega hugenotskega gibanja ter ključna osebnost francoskih verskih vojn.
Prva poroka
Kot deklica je imela izredno močan značaj. Njeni starši so želeli, da bi se poročila z Viljemom Bogatim, vojvodo Jülich-Cleves-Berg. Ta je bil brat Ane Klevske, četrte žene angleškega kralja Henrika VIII. Takrat je bila stara 12 ali 13 let, kar je bilo takrat povsem običajno za dekliško poroko.
Ker je zavrnila, jo je mati dala bičati. Bičanje je bilo zelo strogo, vendar se je dekle še naprej upiralo poroki. Nazadnje jo je francoski konstabelj telesno odnesel pred oltar in jo proti njeni volji poročil.
Očitno se je še vedno upirala, saj je bila poroka na koncu razglašena za neveljavno zaradi nesprejemanja.
Druga poroka
Tudi njen drugi zakon je bil političen. Njen namen je bil združiti ozemlje na jugu in severu Francije. Vendar je bila tokrat vpletena tudi ljubezen. Sodobnik je zapisal, da "ni imela nobenega užitka ali opravka, razen pogovorov ali pisanja [svojemu možu]. To počne v družbi in zasebno ... vode ne morejo ugasniti plamena njene ljubezni".
Zakonca sta imela pet otrok, od katerih sta dva dočakala odraslost.
Navarrska kraljica
25. maja 1555 je umrl Henrik II. Navarrski in takrat sta Jeanne in njen mož postala skupna vladarja Navare. Jeanne in Antoine sta bila 18. avgusta 1555 v Pauu kronana na skupni slovesnosti v skladu z obredi Rimskokatoliške cerkve.
Žanin mož je umrl 17. novembra 1562, zato je bila zadnjih deset let svojega življenja edina vladarica Navare.
Portret Jeanne d'Albret umetnika šole Francoisa Cloueta, 2. četrtina 16. stoletja
Religija
V času Jeanninega življenja je bila vera v Franciji bojišče med katoliško cerkvijo in protestantskim kalvinizmom hugenotov.
Na verskem področju je na Jeanne vplivala njena mati, in sicer v smeri verske reforme, humanističnega razmišljanja in svobode posameznika. Jeanne se je na božič leta 1560 spreobrnila v kalvinizem. S tem je postala najvišje rangirana protestantka v Franciji.
Po uvedbi kalvinizma v njenem kraljestvu so bili duhovniki in nune izgnani, katoliške cerkve porušene, katoliški obredi pa prepovedani. Za svoje podložnike je naročila prevod Nove zaveze v baskovščino in beraščino.
Opisali so jo kot "majhne postave, šibko, a pokončno". Bila je zelo inteligentna, vendar stroga in samosvoja. Agrippa d' Aubigné, hugenotski kronist, je Jeanne opisal kot osebo z "dovolj močnim umom, da lahko vodi najvišje zadeve".
Poleg verskih reform si je Jeanne prizadevala tudi za reorganizacijo svojega kraljestva ter izvedla dolgotrajne reforme gospodarskega in pravosodnega sistema na svojih območjih.
Jeanne je umrla v Parizu zaradi vročine (verjetno nalezljive bolezni) pri 44 letih.
