Medalja časti v prvi svetovni vojni: ameriški prejemniki, statistika in primeri
Pregled prve svetovne vojne
Prva svetovna vojna (znana tudi kot velika vojna) je bil obsežen meddržavni vojaški spopad, v katerem je sodelovala večina svetovnih velesil. Vojna je potekala med dvema glavnima zavezniškima skupinama: antanto in centralnimi silami. Neposredni povod je bil atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda 28. junija 1914, naslednika avstro-ogrskega prestola; ubil ga je Gavrilo Princip, bosanski Srb in član Črne roke, kar je privedlo do niza povračilnih ukrepov in zapletov z zavezništvi. V nekaj tednih je večina Evrope pričela z vojnimi dejanji, kar je privedlo do mobilizacije več kot 65 milijonov vojakov in skupno več deset milijonov žrtev (umrlih in ranjenih), približno 20 milijonov umrlih do konca vojne.
Vstop Združenih držav in povratne reakcije
Ob izbruhu vojne so Združene države vodile politiko izolacionizma in so poskušale ohraniti nevtralnost. Leta 1915 je nemška podmornica potopila britanski potniški parnik Lusitania s 128 Američani na krovu, kar je sprožilo močan protest ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in pritisk na Nemčijo za prenehanje napadov na potniške ladje. Kljub začasnim obljubam in poskusom diplomatskega posredovanja je neomejeno potapljanje zaledlo napetosti, ki so prispevale k odločitvi ZDA, da leta 1917 vstopijo v vojno. Pred uradnim vstopom so se številni Američani že borili kot piloti znotraj britanskih letalskih enot — prijavili so se v Kanado in bili po usposabljanju integrirani kot častniki v britanske sile.
Medalja časti: pomen in merila
Medalja časti je bila ustanovljena med ameriško državljansko vojno in je najvišje vojaško odlikovanje, ki ga podeljuje vlada Združenih držav Amerike. Podeljuje se posameznikom, ki so se v boju proti sovražniku izkazali z izjemno hrabrostjo in dejanjem, ki je pomenilo nevarnost za lastno življenje in je jasno preseglo običajno dolžnost (»above and beyond the call of duty«). Zaradi skrajne narave takih dejanj je medalja pogosto podeljena posthumno.
Prejemniki Medalje časti v prvi svetovni vojni — statistika in razdelitev
Do konca prve svetovne vojne je Medaljo časti prejelo skupaj 119 moških, od tega 33 posmrtno. Razporeditev po vejah oboroženih sil je bila:
- 90 iz vojske,
- 21 iz mornarice,
- 8 iz mornariške pehote.
Primeri znanih prejemnikov vključujejo:
- Alvin York — znan kot seržant York; njegovo dejanje poguma je kasneje doživelo filmsko upodobitev v Seržant York.
- Edward Rickenbacker — letalski as, ki je postal eden najbolj znanih ameriških pilotov iz obdobja prve svetovne vojne.
- Ralph Talbot — pilot mornariške pehote, prvi mornariški letalec, ki je prejel Medaljo časti.
Dvojne podelitve in spremembe pravil
Od ustanovitve Medalje časti je v celotni zgodovini 19 posameznikov prejelo medaljo dvakrat; od teh jih je pet dvojno odlikovanih med prvo svetovno vojno. Vsi pet so bili pripadniki marincev, ki so za ista dejanja prejeli tako vojaško kot mornariško različico Medalje časti. To je bilo mogoče zaradi prakse, v kateri so bile nekatere enote Korpusa mornariške pehote, ki je del Ministrstva za mornarico, k večjim poveljstvom ameriške vojske, priključene vojaškim formacijam — zaradi česar so bili marinci v takšnih enotah upravičeni do odlikovanj obeh vej.
Od preostalih treh marincev, ki so si med prvo svetovno vojno prislužili medaljo časti, sta bila dva odlikovana le z mornariško različico, eden — Fred W. Stockham — pa je prejel le vojaško različico. Februarja 1919 so bila merila za podelitev spremenjena tako, da je bilo določeno, da nihče ne sme prejeti več kot ene Medalje časti, s čimer so preprečili prihodnje dvojne podelitve za ista dejanja.
Pomen in zapuščina
Podelitve Medalje časti iz obdobja prve svetovne vojne so poudarile izjemna osebna tveganja in žrtvovanje posameznikov v brutalnih pogojih sodobnega bojevanja tistega časa. Število podelitev in razmeroma visok delež posmrtnih priznanj pričata o strogo zaznani meri poguma in samopreskrbe, ki jo medalja simbolizira. Zgodbe prejemnikov, kot so Alvin York, Edward Rickenbacker in Ralph Talbot, so postale del širše spominske dediščine in prispevajo k razumevanju osebnih vidikov vojne ter so pomemben del ameriške vojaške zgodovine.
Vprašanja in odgovori
V: Kateri dogodek velja za neposredni vzrok prve svetovne vojne?
O: Neposredni vzrok prve svetovne vojne je bil atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda 28. junija 1914.
V: Kdo je umoril nadvojvodo Franca Ferdinanda?
O: Nadvojvodo Franca Ferdinanda je umoril Gavrilo Princip, bosanski Srb, državljan Avstro-Ogrske in član Črne roke.
V: Koliko žrtev je imela prva svetovna vojna?
O: V prvi svetovni vojni je bilo več kot 40 milijonov žrtev, od tega približno 20 milijonov mrtvih.
V: Kakšna je bila politika Združenih držav Amerike do konfliktov na začetku prve svetovne vojne?
O: Na začetku prve svetovne vojne so Združene države vodile politiko izolacionizma, se izogibale konfliktom in se poskušale pogajati o miru med vojskujočimi se državami.
V: Zaradi katerega dogodka je ameriški predsednik Woodrow Wilson zahteval prekinitev napadov na potniške ladje?
O: Ko je nemška podmornica leta 1915 potopila britansko ladjo Lusitania s 128 Američani na krovu, je ameriški predsednik Woodrow Wilson zahteval prenehanje napadov na potniške ladje.
V: Koliko prejemnikov medalje časti je bilo med prvo svetovno vojno?
O: Do konca prve svetovne vojne je medaljo časti prejelo 119 mož (33 posmrtno). Med njimi je bilo 90 pripadnikov vojske, 21 pripadnikov mornarice in 8 pripadnikov mornariške pehote.
V: Koliko je bilo med prvo svetovno vojno dvojnih prejemnikov medalje časti? O: Pet moških je za isto dejanje prejelo tako vojaško kot mornariško različico medalje za čast med prvo svetovno vojno, tako da so bili dvojni prejemniki medalje za čast med prvo svetovno vojno.
