Seznam območij svetovne dediščine v severni in osrednji Aziji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ima v šestih državah Srednje in Severne Azije 19 spomenikov svetovne dediščine. Te države so Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan in azijski del Rusije. Evropski del Rusije je vključen v Vzhodno Evropo.

Največ najdišč je v Rusiji, in sicer 7. Eno izmed njih meji na Mongolijo v vzhodni Aziji. Prvo najdišče iz te regije je bilo Itchan Kala v Uzbekistanu, ki je bilo dodano leta 1990.

Legenda

območje; poimenovano po uradni označbi Odbora za svetovno dediščino

Lokacija; na ravni mesta, regije ali pokrajine in geokoordinate

Merila; kot jih je opredelil Odbor za svetovno dediščino

Površina; v hektarjih in akrih. Če je na voljo, je navedena tudi velikost varovalnega pasu. Vrednost nič pomeni, da Unesco ni objavil nobenih podatkov.

Leto, v katerem je bilo območje dodano na seznam svetovne dediščine

Opis; kratke informacije o območju, vključno z razlogi za uvrstitev med ogrožena območja, če je primerno.

Napisana mesta

* Čezmejno območje

#	Spletna stran	Slika	Lokacija	Merila	Površinaaha (aker)	Leto	Opis	Referenčne številke
1	Osrednji Sikhote-Alin		Primorski kraj, Rusija 45°20′N 136°10′E / 45.333°N 136.167°E / 45.333; 136.167 (Central Sikhote-Alin)	Naravno: (x)	1.553.928 (3.839.840); varovalni pas 65.250 (161.200)	2001	V gorski verigi Sikhote-Alin je eden najbogatejših in najbolj nenavadnih gozdov zmernega pasu na svetu. Tiger in himalajski medved živita skupaj z rjavim medvedom in risom. Območje se razteza od vrhov Sikhote-Alina do Japonskega morja. Pomembno je za preživetje številnih ogroženih vrst, kot je amurski tiger.
2	Zlate gore Altaja		Republika Altaj, Rusija 50°28′N 86°0′E / 50.467°N 86.000°E / 50.467; 86.000 (Zlate gore Altaja)	Naravno: (x)	1,611,457 (3,982,000)	1998	Altajsko gorovje v južni Sibiriji je glavno gorovje v zahodni Sibiriji. Dodana so tri ločena območja: Altajski Zapovednik in varovalno območje okoli Teletskega jezera, Katunski Zapovednik in varovalno območje okoli gore Beluka ter mirno območje Ukok na planoti Ukok. Območje je pomemben kraj za ogrožene živalske vrste, kot je snežni leopard.
3	Zgodovinsko središče Buhare		Pokrajina Buhara, Uzbekistan 39°46′29″N 64°25′43″E / 39.77472°N 64.42861°E / 39.77472; 64.42861 (zgodovinsko središče Buhare)	Kulturne: ( ii), (iv), (vi)	-	1993
4	Zgodovinsko središče mesta Shakhrisyabz		Pokrajina Qashqadaryo, Uzbekistan 39°3′0″N 66°50′0″E / 39.05000°N 66.83333°E / 39.05000; 66.83333 (Zgodovinsko središče Šahrisjabz)	Kulturne: ( iii), (iv)	240 (590); varovalni pas 82 (200)	2000
5	Itchan Kala		Khiva, pokrajina Xorazm, Uzbekistan 41°22′42″N 60°21′50″E / 41.37833°N 60.36389°E / 41.37833; 60.36389 (Itchan Kala)	Kulturne: ( iii), (iv), (v)	26 (64)	1990
6	Kunya-Urgench		Pokrajina Daşoguz, Turkmenistan 42°10′59″N 59°5′6″E / 42.18306°N 59.08500°E / 42.18306; 59.08500 (Kunya-Urgench)	Kulturne: ( ii), (iii)	-	2005
7	Bajkalsko jezero		Irkutska regija in Republika Burjatija, Rusija 53°10′25″N 107°39′45″E / 53.17361°N 107.66250°E / 53.17361; 107.66250 (jezero Bajkal)	Naravno: ( vii), (viii), (ix), (x)	8,800,000 (22,000,000)	1996	Bajkalsko jezero s 3,15 milijona hektarjev površine je najstarejše (25 milijonov let) in najgloblje (1.700 m) jezero na svetu. V njem je 20 % vseh nezmrznjenih sladkovodnih zalog na svetu. Znano kot "ruski Galapagos", saj je zaradi svoje starosti in izoliranosti ustvarilo eno najbogatejših in najbolj nenavadnih sladkovodnih živalskih vrst na svetu.
8	Mavzolej Hodže Ahmeda Jasavija		Turkestan, provinca Južni Kazahstan, Kazahstan 43°17′35″N 68°16′28″E / 43.29306°N 68.27444°E / 43.29306; 68.27444 (mavzolej Hodže Ahmeda Jasavija)	Kulturne: ( i), (iii), (iv)	0,55 (1,4); varovalni pas 88 (220)	2003
9	Naravni sistem rezervata Wrangelov otok		Čukotski avtonomni okraj, Rusija 71°11′20″N 179°42′55″E / 71.18889°N 179.71528°E / 71.18889; 179.71528 (naravni sistem rezervata otoka Wrangel)	Naravno: (ix), (x)	916.300 (2.264.000); varovalni pas 3.745.300 (9.255.000)	2004	Območje vključuje gorati otok Wrangel (7 608 km2), otok Herald (11 km2) in okoliške vode. Na otoku živi največja svetovna populacija pacifiških mrožov. Je glavno prehranjevališče sivih kitov in najsevernejše gnezdišče 100 vrst ptic selivk.
10	Partske trdnjave v Nisi		Naselje Bagyr, okrožje Ruhabat, pokrajina Ahal, Turkmenistan 37°59′59″N 58°11′55″E / 37.99972°N 58.19861°E / 37.99972; 58.19861 (partske trdnjave Nisa)	Kulturne: ( ii), (iii)	78 (190); varovalni pas 400 (990)	2007
11	Petroglifi v arheološki pokrajini Tamgaly		Pokrajina Almaty, Kazahstan 43°48′12″N 75°32′6″E / 43.80333°N 75.53500°E / 43.80333; 75.53500 (petroglifi v arheološki pokrajini Tamgaly)	Kulturni:( iii)	900 (2.200); varovalni pas 2.900 (7.200)	2004
12	Protomestno naselje Sarazm	-	Oš, Tadžikistan 39°30′28″N 67°27′37″E / 39.50778°N 67.46028°E / 39.50778; 67.46028 (protomestno naselje Sarazm)	Kulturne: ( ii), (iii)	16 (40); varovalni pas 142 (350)	2010
13	Planota Putorana		Krasnojarska pokrajina, Rusija 69°2′49″N 94°9′29″E / 69.04694°N 94.15806°E / 69.04694; 94.15806 (planota Putorana)	Naravno: ( vii), (ix)	1.887.251 (4.663.500); varovalni pas 1.773.300 (4.382.000)	2010	To območje ima enako površino kot državni naravni rezervat Putoransky. Nahaja se v osrednjem delu planote Putorana na severu osrednje Sibirije. Nahaja se približno 100 km severno od polarnega kroga.
14	Samarkand - križišče kultur		Pokrajina Samarqand, Uzbekistan 39°40′7″N 67°0′0″E / 39.66861°N 67.00000°E / 39.66861; 67.00000 (Samarkand - križišče kultur)	Kulturne: ( i), (ii), (iv)	965 (2,380)	2001
15	Saryarka - stepe in jezera severnega Kazahstana		Pokrajina Almaty, Kazahstan 50°26′N 69°11′E / 50.433°N 69.183°E / 50.433; 69.183 (Saryarka - stepe in jezera severnega Kazahstana)	Naravno: (ix), (x)	450.344 (1.112.820); varovalni pas 211.148 (521.760)	2008
16	Državni zgodovinski in kulturni park "Ancient Merv"		Pokrajina Marija, Turkmenistan 37°42′3″N 62°10′39″E / 37.70083°N 62.17750°E / 37.70083; 62.17750 (državni zgodovinski in kulturni park "Ancient Merv")	Kulturne: ( ii), (iii)	353 (870); varovalni pas 883 (2.180)	1999
17	Sulaiman-Too Sveta gora		Oš, Kirgizija 40°31′52″N 72°46′58″E / 40.53111°N 72.78278°E / 40.53111; 72.78278 (Sulaiman-Too Sacred Mountain)	Kulturne: ( iii), (vi)	112 (280); varovalni pas 4.788 (11.830)	2009
18	Porečje Uvs Nuur		Pokrajine Uvs, Zavkhan in Khövsgöl Mongolija*; okrožja Mongun-Tayginsky, Ovyursky, Tes-Khemsky in Erzinsky, Republika Tuva, Rusija* 50°16′30″N 92°43′1″E / 50.27500°N 92.71694°E / 50.27500; 92.71694 (porečje Uvs Nuur))	Naravno: (ix), (x)	898.064 (2.219.160); varovalni pas 170.790 (422.000)	2003	Kotlina Uvs Nuur je najsevernejša med zaprtimi bazeni Srednje Azije. Njegovo ime izhaja iz jezera Uvs Nuur, velikega, plitvega in zelo slanega jezera, ki je pomembno za ptice selivke, vodne in morske ptice. Območje sestavlja dvanajst zavarovanih območij z glavnimi biomi vzhodne Evrazije. Gore so pomembno zatočišče za ogroženega snežnega leoparda, gorske ovce (argali) in azijske kozoroge.
19	Vulkani Kamčatke		Kraj Kamčatka, Rusija 56°20′N 158°30′E / 56.333°N 158.500°E / 56.333; 158.500 (kamčatski vulkani)	Naravno: ( vii), (viii), (ix), (x)	3,830,200 (9,465,000)	1996	To je ena najbolj izjemnih vulkanskih regij na svetu. Tu je veliko aktivnih vulkanov. Na območjih je velika raznolikost vrst, vključno z največjo znano raznolikostjo salmonoidnih rib na svetu ter izjemnimi količinami morske vidre, rjavega medveda in morskega orla Stellara.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je UNESCO?

O: UNESCO je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.

V: Koliko držav v osrednji in severni Aziji ima po podatkih Unesca spomenike svetovne dediščine?

O: Po podatkih Unesca ima šest držav v Srednji in Severni Aziji spomenike svetovne dediščine. To so Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan in azijski del Rusije.

V: Katera država ima največ spomenikov iz te regije?

O: Največ spomenikov ima Rusija, in sicer sedem.

V: Ali obstaja spletno mesto, ki meji na Mongolijo?

O: Da, eno od mest meji na Mongolijo v vzhodni Aziji.

V: Kdaj je bilo prvo najdišče iz te regije dodano na Unescov seznam?

O: Prvo najdišče iz te regije je bilo Itchan Kala v Uzbekistanu, ki je bilo dodano leta 1990.

V: Ali evropski del Rusije spada v Srednjo in Severno Azijo ali v Vzhodno Evropo?

O: Evropski del Rusije spada v Vzhodno Evropo.