Niccolò Porpora: baročni italijanski skladatelj in učitelj petja
Niccolò Porpora — baročni italijanski skladatelj in znamenit učitelj petja. Avtor 40+ oper, mentor Metastasiju, Haydnu in kastratom Farinelliju; glasba strastna, virtuozna.
Niccolò (Nicola Antonio) Porpora (17. avgust 1686 – 3. marec 1768) je bil italijanski skladatelj in zelo priznan učitelj petja. Napisal je več kot 40 oper ter ustvarjal tudi kantate, oratorije, sonate za violino in cerkveno glasbo. Njegove vokalne zmožnosti in pedagoški pristop so vplivali na naslednje generacije: med njegovimi učenci so bili pesnik Pietro Metastasio, skladatelj Joseph Haydn, bavarska princesa Marija Antonija ter znana pevca, kastrata, Farinelli in Caffarelli.
Zgodnje življenje in službovanje
Porpora se je rodil v Neaplju in tam prejel osnovno glasbeno izobrazbo. V mladosti je začel delovati kot skladatelj in pevški pedagog v šolah in na dvorih Južne Italije. Kasneje je deloval tudi v drugih pomembnih evropskih glasbenih središčih, med drugim v Londonu in na Dunaju, kjer je bil iskan kot učitelj in operni skladatelj.
Kariera in glasbena dela
Porpora je bil v 18. stoletju uspešen avtor oper v slogu opera seria. Poleg več kot 40 oper je sestavil številne sakralne skladbe, kantate, oratorije in instrumentalna dela. Njegove opere so se odlikovale po izpopolnjenih vokalnih partijah, ornamentiki in priložnostih za virtuozen nastop pevk in pevcev, predvsem kastratov. Veliko njegovih del je bilo napisano z mislijo na specifične glasove in pevce, s katerimi je sodeloval.
Učitelj petja in pedagoški vpliv
Porpora je veljal za enega najpomembnejših učiteljev petja svojega časa. Njegov pouk je poudarjal čisto legato fraziranje, obvladovanje dihanja, agilnost v hitrih pasajih in izraznost pri interpretaciji da‑capo arij. Njegovi učenci – med njimi vrhunski izvajalci in kastrati – so širili njegov slog in tehniko po evropskih odrih, kar je pomembno vplivalo na razvoj glasbenega vokalnega repertoire 18. stoletja.
Glasbeni slog in prispevek k operi
Porporin slog je značilen za kasni barok in zgodnjo klasiko: bogata melodika, izbruhi virtuoznosti za glas in uravnoteženo rabo instrumentalnega spremstva. Njegove arije pogosto temeljijo na kontrastu med liriko in virtuoznostjo ter omogočajo pevcu, da pokaže tako tehnično spretnost kot čustveno globino. S tem je prispeval k uveljavljanju operne forme, ki je izvajalcem ponujala velik izrazni razpon.
Zapustitev in dediščina
Porpora je umrl 3. marca 1768. Čeprav je danes manj znan kot nekateri njegovi sodobniki, ga glasbena zgodovina ceni kot izjemnega pedagoga in ustvarjalca vokalnih del. Njegove metode in nekatera dela so še vedno predmet raziskav, revivalk in posnetkov, predvsem zaradi pomembne vloge, ki jo je imel pri razvoju pevske tehnike in repertoarja 18. stoletja.
Zaključek: Niccolò Porpora je bil osrednja osebnost vokalne pedagogike in operne literature 18. stoletja. Njegovo delo kot skladatelja in učitelja je trajno vplivalo na interpretacijo in poučevanje pevcev v obdobju baroka in zgodnje klasike.
Življenje
Porpora se je rodil v Neaplju. Njegov oče Carlo Porpora je imel knjigarno. Ko je bil star deset let, je začel študirati glasbo na znani neapeljski glasbeni šoli Conservatorio dei Poveri di Gesù Cristo. Tam je študiral deset let. Svojo prvo opero Agrippina je napisal pri 22 letih. Govorila je o Agripini Mlajši, materi rimskega cesarja Nerona. Opera Agrippina je bila prvič izvedena leta 1708 v kraljevi palači v Neaplju.
Porpora je sprva deloval predvsem v Neaplju, kjer je skladal glasbo in poučeval petje. Leta 1726 je odšel v Benetke, kjer je poučeval petje in komponiral številne opere. V Benetkah je živel več let. V svojem življenju je deloval tudi na Dunaju, v Dresdnu in Londonu. Dvakrat ali trikrat se je vrnil v Neapelj. Nazadnje leta 1758. V Neaplju je ostal do konca življenja. Tam je bil učitelj na dveh glasbenih šolah, Conservatorio di Santa Maria di Loreto in Conservatorio di San Onofrio.
Zadnjo opero je napisal leta 1760. Imenovala se je [Il trionfo di Camilla] error: (Camilla's Triumph): {{lang}}: besedilo je označeno poševno (pomoč). Igrali so jo v neapeljskem gledališču Teatro di San Carlo, vendar ni bila uspešna. Leta 1761 se je upokojil in nehal poučevati. V zadnjih letih svojega življenja je imel zelo malo denarja. Porpora je umrl leta 1768. Star je bil 81 let. Pokopan je v cerkvi Ecce Homo v Neaplju. Na njegovem pogrebu so nastopili številni pevci in glasbeniki.
Posnetki
Obstaja več sodobnih posnetkov Porporjeve glasbe, zlasti njegovih sonat za violino in cerkvene glasbe. Obstaja tudi posnetek arij iz šestih njegovih oper. Izvajajo jih sopranistka Karina Gauvin in orkester Complesso Barocco pod vodstvom Alana Curtisa.
Iskati