Philip Showalter Hench — ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec za kortizon

Philip S. Hench — ameriški zdravnik in Nobelovec za odkritje kortizona; njegov prispevek je revolucioniral zdravljenje revmatoidnega artritisa.

Avtor: Leandro Alegsa

21-09-2025

Philip Showalter Hench (28. februar 1896 – 30. marec 1965) je bil ameriški zdravnik. Hench je leta 1950 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Nagrado je prejel skupaj s svojim sodelavcem na kliniki Mayo Edwardom Calvinom Kendallom in švicarskim kemikom Tadeusom Reichsteinom. Prejela sta jo za odkritje hormona kortizona in njegovo uporabo za zdravljenje revmatoidnega artritisa.

Hench je opazoval, da se simptomi vnetnih revmatičnih bolezni včasih začasno izboljšajo med nosečnostjo ali po zlatenici, kar ga je spodbudilo k raziskavam o vlogi nadledvične skorje in njenih hormonov pri vnetnih boleznih. V sodelovanju z Edwardom C. Kendallom, ki je iz ločenih raziskav izoliral aktivne snovi iz nadledvične skorje, in ob upoštevanju Reichsteinovih del o strukturi kortikosteroidov, so v poznem 1940-ih preizkusili učinkovitost kortizona pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Zelo hitre in izrazite izboljšave pri nekaterih bolnikih so potrdile terapevtski potencial teh hormonov in sprožile razmah raziskav ter razvoja steroidne terapije.

Hench je študiral na kolidžu Lafayette v Eastonu v Pensilvaniji. Kot zdravnik se je usposabljal v zdravniškem korpusu ameriške vojske in na univerzi v Pittsburghu. Leta 1923 je začel delati na kliniki Mayo. Kasneje je postal vodja oddelka za revmatologijo.

Na kliniki Mayo je Hench vzpostavil klinično-raziskovalno usmeritev, ki je združevala sistematično opazovanje bolnikov, laboratorijske raziskave in preskušanje novih terapij. Njegovo delo je pomembno prispevalo k razumevanju patofiziologije vnetnih revmatičnih bolezni in uvedbi novih terapevtskih pristopov. Čeprav so kortikosteroidi po uveljavitvi hitro postali ključna terapija za številna vnetna stanja, je Henchovo odkritje tudi spodbudilo nadaljnje raziskave o stranskih učinkih teh zdravil in iskanje načinov za njihovo varnejšo uporabo.

Zapustil je pomembno zapuščino:

revolucionarno zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni s kortikosteroidi,
spodbudo za nadaljnje raziskave v endokrinologiji in farmakologiji,
vpliv na klinično prakso in izobraževanje v revmatologiji.

Hench je umrl leta 1965. Njegovo delo ostaja med temeljnih prispevkov sodobne medicine, saj je odprlo pot za razvoj učinkovitih zdravil proti vnetnim boleznim in za nadaljnje raziskave o delovanju hormonov nadledvične skorje.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Obiskoval je kolidž Lafayette v Eastonu v Pensilvaniji. Na Lafayettu je leta 1916 diplomiral iz umetnosti. Nato je služil v zdravniškem korpusu ameriške vojske in v rezervnem korpusu, da bi dokončal svoje zdravniško usposabljanje. Leta 1920 je doktoriral iz medicine na Univerzi v Pittsburghu. Po diplomi iz medicine je Hench eno leto opravljal prakso v bolnišnici sv. Frančiška v Pittsburghu. Nato je postal član fundacije Mayo.

V letih 1928 in 1929 je Hench študiral na univerzi v Freiburgu in na kliniki von Müller v Münchnu.

Zdravniška kariera

Hench je leta 1923 začel delati na kliniki Mayo. Delal je na oddelku za revmatične bolezni. Leta 1926 je postal vodja oddelka. Na kliniki Mayo se je Hench ukvarjal predvsem z artritičnimi boleznimi. Zato je verjel, da steroidi zmanjšujejo bolečine, ki jih povzroča bolezen. V tem času je biokemik Edward Calvin Kendall odkril več steroidov, ki jih ustvarja skorja nadledvične žleze. Po več letih dela sta se Hench in Kendall odločila, da bosta enega od teh steroidov uporabila pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Testiranje hipoteze se je zavleklo, ker je bila sinteza spojine E draga in dolgotrajna, Hench pa je med drugo svetovno vojno služil v vojski. Testi so bili uspešno izvedeni v letih 1948 in 1949. Steroid, ki so ga uporabili, so takrat poimenovali spojina E. Kasneje je postal znan kot kortizon.

Hench, Kendall in švicarski kemik Tadeus Reichstein so leta 1950 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino "za svoja odkritja v zvezi s hormoni skorje nadledvične žleze, njihovo strukturo in biološkimi učinki". Po podelitvi nagrad leta 2010 sta Hench in Kendall edina Nobelova nagrajenca, ki sta sodelovala s kliniko Mayo. Hench je bil med svojo kariero eden od ustanovnih članov Ameriškega združenja za revmatizem. V letih 1940 in 1941 je bil njegov predsednik.

Hench je prejel tudi Heberdeenovo medaljo (1942), Laskerjevo nagrado (1949), nagrado Passanove fundacije (1950) in Crissovo nagrado. Lafayette College, Washington and Jefferson College, Western Reserve University, National University of Ireland in University of Pittsburgh so Henchu podelili častne doktorate.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Philip Showalter Hench?

O: Philip Showalter Hench je bil ameriški zdravnik.

V: Kdaj je Hench prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino?

O: Hench je Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino prejel leta 1950.

V: S kom si je Hench delil Nobelovo nagrado?

O: Hench si je Nobelovo nagrado delil s sodelavcem na kliniki Mayo Edwardom Calvinom Kendallom in švicarskim kemikom Tadeusom Reichsteinom.

V: Zaradi česa je Hench prejel Nobelovo nagrado?

O: Hench je Nobelovo nagrado prejel za odkritje hormona kortizona in njegovo uporabo za zdravljenje revmatoidnega artritisa.

V: Kje je Hench študiral?

O: Hench je študiral na kolidžu Lafayette v Eastonu v Pensilvaniji.

V: Kje se je Hench izobraževal kot zdravnik?

O: Hench se je kot zdravnik usposabljal na Medicinski fakulteti ameriške vojske in na Univerzi v Pittsburghu.

V: Kakšno je bilo Henchevo delovno mesto na kliniki Mayo?

O: Hench je bil vodja oddelka za revmatologijo na kliniki Mayo.