Thilo Sarrazin (rojen 12. februarja 1945) je nemški ekonomist in nekdanji politik SPD. V letih 2000 in 2001 je delal za Deutsche Bahn. Leta 2002 je postal senator za finance v nemški zvezni deželi Berlin. Maja 2009 je postal član izvršnega odbora Deutsche Bundesbank.

Sarrazin je objavil knjigo Deutschland schafft sich ab ("Nemčija ukinja samo sebe") s kontroverznimi komentarji o nemškem sistemu priseljevanja. Knjiga je bila objavljena 30. avgusta 2010. Zaradi njegove knjige so člani izvršnega odbora Bundesbanke zahtevali razrešitev Thila Sarrazina s položaja. To mora storiti nemški zvezni predsednik Christian Wulff. Po dogovoru z nemško centralno banko Bundesbank bo Thilo Sarrazin konec septembra zapustil svoj položaj.

Knjiga Deutschland schafft sich ab je postala naročeniški uspeh in sprožila široko javno razpravo v Nemčiji in tujini. Vsebina se osredotoča na vprašanja integracije priseljencev, demografije, izobraževanja in gospodarske politike; avtor je kritiziral trenutno priseljensko politiko ter opozoril na posledice, ki jih vidi za socialne in gospodarske sisteme. Knjiga je naletela na ostre kritike – mnogi so jo označili za ksenofobno in stališča avtorja kot rasistična –, hkrati pa je dobila tudi podporo nekaterih politikov in intelektualcev, ki so pozivali k strožji razpravi o integraciji in migracijah.

Izid knjige je sprožil politične in pravne razprave, množične medijske odzive ter številne javne polemike. Nekateri člani javnosti in strokovne sfere so zahtevali njegovo odstavitev z mesta v Bundesbank, drugi so zagovarjali njegovo svobodo govora. Sarrazin je po izidu postal stalni gost v medijih, avtor nadaljnjih publikacij in govornik na dogodkih, kar je le dodatno okrepilo njegovo vlogo kot polarizirajoče javne osebnosti.

Teme in polemike

  • Priseljevanje in integracija: Sarrazin je močno kritiziral obstoječo priseljensko politiko in opozarjal na težave pri integraciji določenih skupin priseljencev v nemško družbo.
  • Izobraževanje in socialna mobilnost: izpostavljal je povezave med izobrazbo, socialnim položajem in ekonomskimi posledicami za državo ter pozival k reformam izobraževalnega sistema.
  • Demografija in gospodarska trajnost: opozarjal je na demografske spremembe in njihove dolgoročne učinke na socialne sisteme in trge dela.
  • Biološke in kulturne trditve: v svojih zapisih je obravnaval tudi vprašanja dednosti, inteligence in kulturnih razlik, kar je sprožilo obtožbe o determinističnem in stigmatizirajočem pristopu.
  • Javni nastopi in polemike: njegove izjave so pogosto povzročile ostre reakcije politikov, civilnih organizacij in znanstvene skupnosti, ki so ga kritizirali zaradi poenostavljanja kompleksnih družbenih pojavov in negativnega stereotipiziranja.

Sarrazin ostaja v nemškem javnem življenju prepoznaven in pogosto razpravljen sogovornik. Njegove publikacije in izjave še naprej delijo javnost: nekateri vidijo v njem pomembnega kritika socialnih politik, drugi pa opozarjajo na nevarnost širjenja nestrpnih in posplošenih trditev. Zaradi teh nasprotujočih si odzivov je njegov vpliv na javno razpravo o priseljevanju, integraciji in socialnih vprašanjih neizpodbiten, čeprav sporen.

Sarrazin je znan tudi po naslednjih temah in izjavah:

  • kritika priseljevalnih politik in pozivi k strožji integracijski politiki,
    • razprave o vlogi izobraževanja pri preprečevanju socialne izključenosti,
  • trditve o povezavah med demografskimi trendi in ekonomsko vzdržnostjo,
  • javne izjave, ki so sprožile obtožbe o rasizmu in islamofobiji ter dolgotrajne politične in javne polemike.