Bothriolepis je rod antiarhitekturnih placodermov. Bil je široko razširjen in zelo raznolik v srednjem do poznem devonu, kar ga uvršča med najbolje poznane skupine devonskih rib.
Zgradba in morfologija
Ribe rodu Bothriolepis so imele gosto kostnato oklepno ploščo, ki je pokrivala glavo in prsni (torakalni) del telesa. Telo pod oklepom je bilo sorazmerno skrito in običajno kratko, z relativno majhnim repom. Ena od najbolj značilnih lastnosti antiarhov, med katere spada Bothriolepis, so pari prsnih oklepnih izrastkov — togih, sklepno pritrjenih "ročic", ki so bile zaprte v oklepne tulce in so verjetno služile za plazenje po dnu ali za premikanje po podlagi.
Velikost in prehrana
Večina vrst rodu Bothriolepis je bila majhna in kompaktna; posamezniki so običajno merili okoli 30 centimetrov (12 palcev). Največja znana vrsta, B. maxima, pa je dosegala približno v dolžino okoli 100 centimetrov (39 in).
Večina vrst je bila bentoška in verjetno predvsem sladkovodna, s prehranjevalnimi navadami, usmerjenimi v detritus — hranile so se z razpadajočimi rastlinskimi in živalskimi ostanki ter drobnimi organizmi, ki jih je iskala na dnu. Usta in čeljusti so bili prilagojeni za nabiranje ali sesanje, zob pa so bili nadomesteni z močnimi kostnatimi ploščami.
Habitat in razširjenost
Bothriolepis je živel v različnih okoljih po vsem svetu — najdemo ga v fosilnih slojih, ki so pričali o prisotnosti na vseh celinah. Vrste so naseljevale predvsem priobalna območja, morska obrežna okolja in pretežno sladkovodna okolja, kot so reke, jezera in obalna lagunska območja. Zaradi široke ekološke prilagodljivosti in velikega števila vrst so bili ti organizmi pomemben del devonskih bentičnih združb.
Raznolikost in pomen v fosilnem zapisu
Po vsem svetu je opisano več kot 70 vrst rodu Bothriolepis, kar odraža veliko taksonomsko raznolikost — podobno kot pri številnih sodobnih skupinah bentoških rib, ki danes živijo na dnu. Fosili Bothriolepis so pogosto dobro ohranjeni, saj oklepne plošče omogočajo pripravo jasnih in informativnih materialov za proučevanje anatomije, ontogenije in razširjenosti.
Pomen za paleontologijo
Bothriolepis je pomemben za razumevanje razvoja zgodnjih oklepnih rib in ekosistemov srednjega in poznega devona. Njegova široka razširjenost in raznolikost vrst pomagata pri rekonstrukciji paleookoljskih razmer ter evolucijskih poti pri prehodu nekaterih skupin rib proti bolj specializiranim oblikam bentoškega načina življenja.