1660. leta (1660–1669): ključni dogodki, rojstva, smrti in svetovni voditelji

Odkrijte ključne dogodke 1660–1669: pomembna rojstva, smrti in vplivni svetovni voditelji desetletja. Zgodovina, kronologija in zanimivosti na enem mestu.

Dogodki (1660–1669)

Desetoletje 1660–1669 je bilo v znamenju političnih pretresov v Evropi, pomorskih spopadov, kolonične ekspanzije in pomembnih kulturnih ter znanstvenih premikov. Spodaj so izpostavljeni najpomembnejši dogodki po letih in tematskih sklopih.

• 1660
  • Restavrirana je monarhija v Angliji: Charles II je bil pozvan nazaj na prestol (Restoration), konec kratkotrajne republike Cromwella.
  • Smrt švedskega kralja Karla X. Gustava; na prestol je prišel njegov sin Karla XI (v otroških letih pod regenco).
  • Mir v Olivi (mirovni sporazum, maj 1660) konča del spopadov v skandinavskem in baltskem prostoru, povezanih z drugo severno vojno.
  • V Londonu se je začelo formalno delovanje Royal Society (znanstveno združenje, ustanovljeno 1660, kraljevi list pa je bil izdan 1662).
• 1661
  • V Franciji smrt kardinala Mazarina (marec 1661) in začetek vladavine Ludvika XIV. v osebni režiji; obdobje absolutne monarhije se okrepi.
  • Na Kitajskem umre šunzi cesar (Shunzhi), na prestol pride mladi Kangxi (v začetku pod regenco) — začetek dolgoletne vladavine, ki bo konsolidirala Qingovsko dinastijo.
• 1664–1667: pomorske vojne in kolonije
  • Angleži zavzamejo nizozemsko kolonijo Novo Amsterdam (kasneje New York) — del širših rivalstev za prevlado v zahodni polobli.
  • Druga angleško-nizozemska vojna (1665–1667): pomembne pomorske bitke, med njimi bitka pri Lowestoftu (1665) in Dolge dneve (Four Days' Battle, 1666). Leta 1667 je Nizozemska izvedla uspešen napad na angleško floto v Medwayu (raid on the Medway), kar je močno prizadelo angleško mornarico.
  • Mir v Bredi (Treaty of Breda, 1667) je formalno končal drugo angleško-nizozemsko vojno; v skladu z dogovorom so bile potrjene nekatere kolonialne razmejitve (npr. angleška oblast nad Novim Nizozemljem).
• 1665–1666: epidemija in požar v Londonu
  • Velika kuga v Londonu (1665) je povzročila veliko število smrtnih žrtev in začasno zaustavila življenje v mestu.
  • Veliki požar Londona (2.–6. september 1666) je uničil velik del srednjeveškega mesta; dogodek je imel dolgoročne posledice za urbanistično preobrazbo in gradbeni režim mesta.
• 1668
  • Triple Alliance (1668) — zavezništvo Anglije, Nizozemske in Švedske je nastalo kot protuteža francoski ekspanziji pri Ludviku XIV.
  • Treaty of Aix-la-Chapelle (1668) je končal francosko-špansko vojno znano kot War of Devolution in omejil nekatere francoske osvajalske načrte v Španiji Nizozemskem.
• Azija in Južna Azija
  • V Indiji Aurangzeb že kot mogulski cesar nadaljuje krepitev centralne oblasti in vojaško širjenje imperija.
  • Qingovi vladarji na Kitajskem nadaljujejo utrjevanje oblasti po prehodnem obdobju; Kangxi (od 1661) bo kmalu postal eden najpomembnejših kitajskih cesarjev.
• Kultura in znanost
  • Royal Society spodbuja znanstveno komunikacijo in eksperimentalni pristop — v tem desetletju se konsolidira kot osrednje znanstveno središče v Angliji.
  • V literaturi, glasbi in slikarstvu potekajo pomembni premiki baročne kulture; desetletje je tudi čas intenzivnih ustvarjalnih sprememb pri več evropskih umetnikih.

Rojstva (izbor pomembnejših osebnosti)

• 1661 — Karlo II. Španije (Charles II of Spain), zadnji Habsburž v Španiji (rojen 6. november 1661).
• 1662 — Marija II. (Mary II of England), poznejša sovladarica Anglije, Škotske in Irske (rojen 30. april 1662).
• 1664 — Sir John Vanbrugh, angleški dramatik in arhitekt (rojen 24. januar 1664), znan po gradnji Blenheim Palace in Castle Howard.
• 1667 — Jonathan Swift, irski pisatelj in satirik (rojen 30. november 1667), avtor "Gulliverjevih potovanj".
• 1667 — Abraham de Moivre, francosko-angleški matematik, pomemben za razvoj verjetnostnega računa (rojen 26. maj 1667).

Smrti (izbor pomembnejših osebnosti)

• 1660 — Karel X. Gustav (Charles X Gustav), kralj Švedske (umrl 13. februar 1660).
• 1661 — Kardinal Jules Mazarin, vplivni francoski državnik in de facto voditelj po smrti Luja XIII. (umrl 9. marec 1661).
• 1661 — Šunzi cesar (Shunzhi Emperor) dinastije Qing na Kitajskem (umrl 5. februar 1661).
• 1667 — papež Aleksander VII (Pope Alexander VII), pontifikat 1655–1667 (umrl 22. maj 1667).
• 1669 — Rembrandt van Rijn, eden največjih nizozemskih slikarjev zlatega obdobja (umrl 4. oktober 1669).
• 1669 — papež Klement IX (Pope Clement IX) je umrl 9. decembra 1669; po njegovi smrti je bila sedež papeža za kratek čas prost.

Svetovni voditelji (glavni vladarji in pomembne spremembe v desetletju)

• Anglija: Charles II (restauracija monarhije, vlada 1660–1685).
• Francija: Ludvik XIV. (Louis XIV), razmahnjena absolutna monarhija; v tem obdobju prevladuje njegov osebni vpliv po smrti Mazarina.
• Španija: Filip IV. (Philip IV) do 1665, nato njegov sin Karel II. (Charles II) kot otrok, s starševsko regenco in močnimi vplivi dvornih frakcij.
• Sveto rimsko cesarstvo: Leopold I. (reign 1658–1705), cesar habsburške monarhije.
• Rusija: Car Aleksij I. (Alexis I), Romanov (vlada 1645–1676).
• Osmansko cesarstvo: Mehmed IV. (vlada 1648–1687).
• Švedska: smrt Karla X. (1660) in vladavina mladega Karla XI. kot kralja pod regenco v začetku desetletja.
• Poljsko-litovska unija: Jan II Kazimir (John II Casimir) do abdikacije 1668; kasneje (1669) je na prestol prišel Michał Korybut (Michał Korybut Wiśniowiecki).
• Brandenburg–Prusija: Frederick William, Veliki elektor (vladal 1640–1688) krepi državno organizacijo in vojaško moč.
• Nizozemska republika: dejanska moč v notranji politiki — Johan de Witt kot velik pensionar (Grand Pensionary) vodi zunanjo politiko republike v tem obdobju.
• Mughal Empire (Indija): Aurangzeb (vlada se je začela 1658) krepi centralno kontrolo in nadaljuje vojaške kampanje v Indiji.
• Kitajska: prehod z dinastije Ming na Qing je utrjen; Kangxi postane cesar (1661) in bo zatem utrdil oblast Qingov.
• Japonska: šogunat Tokugawa — Tokugawa Ietsuna kot šogun v 1660-ih (perioda relativne notranje stabilnosti).
• Vatikan: Papež Aleksander VII (do 1667), nato Papež Klement IX (1667–1669).

To desetletje je torej zaznamovalo konsolidacijo večjih monarhij, spopade za pomorsko in kolonialno prevlado, pa tudi prelomne dogodke v urbanem življenju (kuga, požar v Londonu) ter krepitev znanstvene skupnosti (Royal Society). Spremembe v vladah, smrt starejših vladarjev in vzpon mladih monarhov (vključno z regencami) so določile politični položaj v Evropi in izven nje za nadaljnje desetletje.

Išči po črki