Justus von Liebig — nemški kemik, pionir kmetijske in organske kemije
Justus von Liebig — nemški kemik in pionir organske ter kmetijske kemije; izumitelj dušikovega gnojila, utemeljitelj laboratorijev in moderne analize, ki je preoblikoval kmetijstvo.
Justus Liebig (12. maj 1803 - 18. april 1873) je bil nemški kemik, ki je veliko prispeval k kmetijski in biološki kemiji ter se ukvarjal z organizacijo organske kemije. Rojen je bil v Darmstadtu in je postal ena vodilnih osebnosti kemije 19. stoletja, znan tako po znanstvenih odkritjih kot po modernizaciji kemijskega poučevanja.
Življenje in kariera
Liebig je bil eden največjih učiteljev kemije vseh časov. Pri 21 letih je bil imenovan za profesorja kemije v Giessnu, priporočil ga je Alexander von Humboldt. Tam je ustanovil prvo večjo kemijsko šolo na svetu. Izumil je kemijski laboratorij in ga uporabljal pri poučevanju. Ustanovil in urejal je Annalen der Chemie, vodilno kemijsko revijo v nemškem jeziku.
V Giessnu je Liebig uvedel sistematično praktično izobraževanje v laboratoriju, kjer so študentje pridobivali izkušnje z analitičnimi postopki in sintezami. Njegova metoda poučevanja je bila prelomna: poleg teoretičnih predavanj je vsak študent delal v lastni delavnici (laboratoriju), kar je postavilo temelj modernemu univerzitetnemu laboratorijskemu pouku. Mnogo njegovih učencev in sodelavcev je pozneje razširilo Liebigove principe po Evropi in v ZDA.
Prispevki k kemiji in agronomiji
Liebig je izumil nove metode za analizo organskih snovi, predvsem kvantitativno analizo sestave ogljika, vodika in dušika, kar je omogočilo natančnejše razumevanje sestave organskih spojin in napredek organske kemije. Dokazal je, da rastline za svojo rast poleg vode in sončne svetlobe potrebujejo ogljikov dioksid, minerale in dušikove spojine. Odkril je, da je dušik bistveno rastlinsko hranilo, in izumil prvo dušikovo gnojilo. Njegov zakon o minimumu pravi, da je razvoj rastline omejen z enim bistvenim mineralom, ki ga je na voljo najmanj. Opisal je vpliv posameznih hranil na pridelke in s tem postavil znanstvene temelje za rabo mineralnih gnojil v kmetijstvu.
Medtem ko so drugi menili, da so organske kemikalije popolnoma ločene od anorganskih, je Liebig razmišljal drugače:
"...proizvodnja vseh organskih snovi ne pripada več samo organizmu. Na to, da jih bomo proizvedli v naših laboratorijih, je treba gledati ne le kot na verjetnost, temveč kot na gotovost. Sladkor, salicin (aspirin) in morfij bodo umetno proizvedeni. Liebigovi učbeniki so bili dolga leta standard.
Po njem je poimenovan tudi dobro znan laboratorijski pripomoček, Liebigov hladilnik (Liebig condenser), ki se uporablja za kondenzacijo hlapov pri kemijskih postopkih. Njegove analitične metode in razvoj instrumentarija so močno pospešili napredek organske kemije in omogočili natančnejše kvantitativne raziskave.
Industrija in praktične aplikacije
Leta 1835 je izumil postopek srebrenja, ki je močno izboljšal kakovost ogledal. Poleg tega je razvil tudi proizvodni postopek za ekstrakte govejega mesa in ustanovil podjetje Liebig Extract of Meat Company, ki je pozneje zaščitilo blagovno znamko Oxo za kocke govejega mesa. Podjetniška dejavnost je izrabila njegove kemijske dosežke v prehrambeni industriji in pokazala možnosti industrijske proizvodnje prehranskih koncentratov.
Nagrade, čast in zapuščina
Liebigovo delo so v Veliki Britaniji pozorno spremljali in leta 1840 je prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe. Leta 1845 ga je njegova domovina imenovala za barona. Njegovi učbeniki in publicistične razprave so imeli velik vpliv na kemijsko izobraževanje, kmetijsko politiko in industrijsko kemijo.
Justus von Liebig je zapustil trajno dediščino: utemeljil je znanstveni pristop k prehrani rastlin in gospodarjenju s tlemi, moderniziral laboratorijsko izobraževanje ter prispeval k razvoju kemijske industrije. Njegovo delo je postavilo temelje za sodobno agronomijo, organsko kemijo in analitične metode, ki jih uporabljamo še danes.
Sorodne strani
- Seznam znanstvenih knjig#19. stoletje
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Justus Liebig?
O: Justus Liebig je bil nemški kemik, ki je veliko prispeval k kmetijski in biološki kemiji ter se ukvarjal z organizacijo organske kemije. Bil je eden največjih učiteljev kemije vseh časov.
V: Kaj je izumil?
O: Liebig je izumil kemijski laboratorij in ga uporabljal za poučevanje. Izumil je tudi nove metode za analizo organskih snovi in postopek srebrenja, ki je močno izboljšal kakovost ogledal. Poleg tega je razvil proizvodni postopek za izvlečke govedine.
V: Katera odkritja je naredil?
O: Liebig je odkril, da je dušik bistveno hranilo za rastline, in izumil prvo gnojilo na osnovi dušika. Njegov zakon o minimumu pravi, da je razvoj rastline omejen z enim bistvenim mineralom, ki ga je najmanj. Opisal je tudi vpliv posameznih hranil na pridelke.
V: Kaj je menil o organskih kemikalijah?
O: Če so drugi menili, da so organske kemikalije povsem ločene od anorganskih, je Liebig mislil drugače - "... proizvodnja vseh organskih snovi ne pripada več samo organizmu. Na to, da jih bomo proizvedli v naših laboratorijih, moramo gledati ne le kot na verjetnost, ampak kot na gotovost."
V: Kakšen vpliv je imelo njegovo delo?
O: Njegovi učbeniki so bili dolga leta standardni, njegovo delo pa so v Veliki Britaniji pozorno spremljali; leta 1840 je prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe, leta 1845 pa ga je njegova država imenovala za barona.
V: Kdaj je umrl Justus Liebig?
O: Justus Liebig je umrl 18. aprila 1873 v starosti 69 let.
Iskati