Brithenig: konstruiran romanski alternativni jezik v valižanskem slogu
Brithenig je konstruiran jezik, ki ga je leta 1996 sestavil Andrew Smith iz Nove Zelandije. Njegova ideja je vprašanje, kako bi bil videti valižanski jezik, če bi bil romanski in ne keltski jezik: sestrski jezik francoščini, španščini in italijanščini, ki pa bi bil zelo podoben valižanščini. Igra ključno vlogo v izmišljenem svetu Ill Bethisad, kjer je latinščina zamenjala staro keltščino kot pogovorni jezik ljudi v Veliki Britaniji in tako omogočila razvoj Britheniga.
Britanski jezik je najbolj znan primer tako imenovane skupine "alternativnih jezikov", jezikov, ki bi lahko obstajali, če bi bila zgodovina drugačna. Drugi znani primer je Wenedyk, ki je enako kot Brithenig naredil s poljščino in valižanščino.
Značilnosti in namen
Brithenig je primer računalniško in jezikovno premišljenega "what-if" projekta: združuje romansko leksiko in slovnično osnovo z zvočnimi zakonitostmi, pravopisom in nekaterimi slogovnimi potezami, ki spominjajo na valižanščino. Namen avtorja ni bil le ustvariti zabaven jezikovni eksperimet, temveč tudi prikazati, kako zgodovinski fonetični procesi (če bi se odvijali po drugem vzorcu) oblikujejo končni jezik.
Fonologija in pravopis
- Fonologija Britheniga je prilagojena tako, da spominja na značilne zvoke valižanščine, medtem ko ostaja jasno romanska v izvoru besedišča. Avtor je pri oblikovanju zvočnega sistema upošteval tipične selitve in spremembe, ki bi se lahko zgodile v tej hipotetični zgodovini jezika.
- Pravopis pogosto uporablja diakritike in digrafe, ki so sorodni valižanskim navadam zapisa, hkrati pa ohranja elemente, ki bralcu sporočajo romanski izvor besed (npr. oblike členov in končnic).
Slovnica
Slovnica Britheniga ostaja v veliki meri romanska: ima samostalniški rod, sklanjatve v manjši meri (predvsem preko členov in oblik), ter bogat sistem glagolskih časov in naklonov, podobno kot pri romanskih jezikih. Hkrati pa so lahko nekatere morfološke oblike poenostavljene ali prilagojene zaradi vpliva zamišljenih zvočnih zakonov.
Besedišče in izvor
Osnova besedišča je skoraj izključno iz latinščine in romanske razvojne linije (torej sorodno francoščini, španščini, italijanščini ipd.), vendar so besede fonetično preoblikovane tako, da se ujamejo v valižanski zvočni okvir. To daje učinek "romanskega jezika, ki zveni kot valižanščina".
Vloga v Ill Bethisad in sprejem
Brithenig ima pomembno mesto v izmišljenem svetu Ill Bethisad kot ilustracija alternativnega jezikovnega razvoja v Veliki Britaniji. V sklopu konworlda služi tako umetni kot raziskovalni vlogi — pomaga bralcem in ustvarjalcem razumeti posledice različnih zgodovinskih dogodkov na jezikovni razvoj.
Skupnost, viri in učenje
- Po objavi je Brithenig pritegnil pozornost ljubiteljev konstruiranih jezikov (conlangers) in zgodovinskih jezikovnih rekonstrukcij. Obstajajo spletne razprave, slovnice in slovarji, ki so jih pripravili avtor in drugi navdušenci.
- Za tiste, ki jih zanima poglobljeno učenje, so na voljo obsežni opisi zvokovnih zakonov, primeri besed in kratki teksti v Brithenigu — iskanje po spletu po ključnih besedah "Brithenig grammar" ali "Brithenig texts" običajno vodi do virov. Obstajajo tudi primerjalne razprave o Wenedyku in drugih podobnih projektih.
Zaključek
Brithenig je zanimiv, izobraževalen in ustvarjalen konstruiran jezik, ki združuje romanske in valižanske značilnosti in s tem ponuja vpogled v to, kako bi se jezik razvil v drugačni zgodovinski resničnosti. Čeprav ostaja fikcija, je rezultat natančne jezikovne analize in služi kot koristen pripomoček za predstavo o pomenu fonoloških sprememb in zgodovinskih okoliščin za oblikovanje jezikov.
Besede
Naslednji seznam 30 besed prikazuje, kako je britanščina videti v primerjavi z nekaterimi drugimi romanskimi jeziki:
Primerjava desetih romanskih jezikov | |||||||||
Portugalska | Španščina | Reeto-Romance | Romunski | Brithenig | |||||
roka | brahium | braço | brazo | modrčki | braccio | bratsch | braţ | breich | brocz |
črna | nĭger | negro | negro | noir | nero | nair | Negru | nîr | niegry |
mesto, kraj | cīvĭtas | cidade | ciudad | cité | città | citad | oraş | ciwdad | czytać |
smrt | mŏrs | morte | muerte | mort | morte | mort | moarte | morth | mroć |
pes | canis | cão | perro | chien | trsje | chaun | câine | lahko | kań |
uho | auris | orelha | oreja | oreille | orecchio | ureglia | ureche | origl | urzykła |
jajca | jajčece | ovo | huevo | œuf | uovo | ov | ou | evo | ów |
oko | ŏcŭlus | olho | ojo | œil | occhio | egl | ochi | ogl | okieł |
oče | pater | pai | padre | père | padre | bab | tată | padr | poterz |
ogenj | ignis, fŏcus | fogo | fuego | feu | fuoco | fieu | foc | ffog | fok |
ribe | pĭscis | peixe | pez, pescado | poisson | pesce | pesch | peşte | Pisc | pieszcz |
stopalo | pĕs | pé | pita | pied | piede | pe | picior | pedd | piedź |
prijatelj | amīcus | amigo | amigo | ami | amico | ami | prieten, amic | efig | omik |
zelena | vĭrĭdis | verde | verde | vert | verde | verd | verde | gwirdd | wierdzi |
konj | ĕquus, cabăllus | cavalo | caballo | cheval | cavallo | chaval | cal | cafall | kawał |
I | ĕgo | eu | yo | je | io | že | eu | eo | jo |
otok | īnsŭla | ilha | otok | île | isola | insla | insulă | ysl | izła |
jezik, jezik | lĭngua | língua | lengua | langue | lingua | linguatg, lieunga | limbă | llinghedig, llingw | lęgwa |
življenje | vīta | vida | vida | vie | vita | vita | viaţă | gwid | wita |
mleko | lac | leite | leche | lait | latte | latg | lapte | llaeth | łoc |
ime | nōmen | ime | nombre | nom | ime | num | nume | nôn | numię |
noč | nŏx | noite | noche | nuit | notte | notg | noapte | noeth | noc |
stari | vĕtus | velho | viejo | vieux | vecchio | vegl | vechi | gwegl | wiekły |
šola | schŏla | escola | escuela | école | scuola | scola | şcoală | yscol | škola |
nebo | caelum | céu | cielo | ciel | cielo | tschiel | cer | cel | czał |
zvezda | stēlla | estrela | estrella | étoile | stella | staila | stea | ystuil | ścioła |
zob | dĕns | dente | diente | dent | dente | dent | dinte | dent | dzięć |
glas | vōx | voz | voz | voix | voce | vusch | voce | gwg | wucz |
voda | aqua | água | agua | eau | acqua | aua | apă | ag | jekwa |
veter | vĕntus | vento | viento | vent | vento | vent | vînt | gwent | więt |
Vzorec
Gospodova molitev:
Nustr Padr, ke sia i llo gel:
sia senghid tew nôn:
gwein tew rheon:
sia ffaeth tew wolont,
sirs lla der sig i llo gel.
Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;
e pharddun llo nustr phechad a nu,
si nu pharddunan llo nustr phechadur.
E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,
mai llifr nu di'll mal.
Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,
per segl e segl. Amen.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo in kdaj je ustanovil Britanijo?
O: Brithenig je leta 1996 ustvaril Andrew Smith iz Nove Zelandije.
V: Kakšna je bila zamisel za ustanovitev Britheniga?
O: Zamisel pri ustvarjanju Britheniga je bila predstavljati si, kako bi bil valižanski jezik videti, če bi bil romanski in ne keltski jezik.
V: Kaj je Ill Bethisad?
O: Ill Bethisad je izmišljen svet, v katerem je latinščina zamenjala staro keltščino kot govorjeni jezik ljudi v Veliki Britaniji, kar je privedlo do razvoja Britheniga.
V: Kakšno je razmerje med britanščino in drugimi romanskimi jeziki?
O: Brithenig je sestrski jezik francoščine, španščine in italijanščine, vendar je zelo podoben valižanščini.
V: Kaj so alternativni jeziki?
O: Alternativni jeziki so jeziki, ki bi lahko obstajali, če bi bila zgodovina drugačna.
V: Kaj je Wenedyk?
O: Wenedyk je še en primer alternativnega jezika, ki si predstavlja, kako bi bil poljski jezik videti, če bi bil romanski jezik.
V: Kakšen je pomen besede Brithenig?
O: Brithenig je najbolj znan primer alternativnega jezika, ki raziskuje, kakšni bi lahko bili jeziki, če bi zgodovina ubrala drugačno pot.