Camera obscura (temna komora): definicija, delovanje in vloga v fotografiji

Prva omemba in odkritje načel fotoaparata z luknjico, predhodnika camere obscure, je delo Mozija (470 do 390 let pred našim štetjem), kitajskega filozofa in ustanovitelja mohizma. Pozneje je Aristotel (384 do 322 pr. n. št.) razumel optično načelo kamere z luknjico. Skozi luknjice v siju je opazoval polmesec delno zatemnjenega sonca, ki se je projiciral na tla, in vrzeli med listi platane.

Prvo kamero obscuro je pozneje izdelal iraški znanstvenik Abu Ali Al-Hasan Ibn al-Haytham, rojen v Basri (965-1039 n. št.), na Zahodu znan kot Alhacen ali Alhazen, ki je v svoji Knjigi o optiki izvedel praktične poskuse na področju optike.

Ibn Al-Haitham je v svojih različnih poskusih uporabljal izraz "al-Bayt al-Muẓlim" (arabsko: البيت المظلم), kar v slovenščini pomeni temna soba. V poskusu, ki se ga je lotil, da bi ugotovil, da svetloba potuje v času in s hitrostjo, pravi: "Če je bila luknja prekrita z zaveso in je bila zavesa odstranjena, bo svetloba, ki potuje od luknje do nasprotne stene, porabila čas." Isto izkušnjo je ponovil, ko je ugotavljal, da svetloba potuje po ravnih črtah. Najodmevnejši poskus, ki je dejansko uvedel kamero obscuro, je bil v njegovih študijah polmesečaste oblike sončeve podobe med mrki, ki jo je opazoval na steni nasproti majhne luknje, narejene v okenskih žaluzijah. V svojem znamenitem eseju "O obliki mrka" (Maqālah fī Sura al-Kosūf) (arab: (مقالة في صورةالكسوف) je komentiral svoje opazovanje: "Podoba sonca v času mrka, če ni popoln, kaže, da ko njegova svetloba prehaja skozi ozko, okroglo luknjo in se vrže na ravnino nasproti luknje, dobi obliko mesečevega srpa.

V svojem poskusu s sončno svetlobo je razširil svoje opazovanje prodiranja svetlobe skozi luknjico in ugotovil, da ko sončna svetloba doseže in prodre skozi luknjico, na točkah, ki se stikajo v luknjici, naredi stožčasto obliko, kasneje pa na nasprotni steni v temni sobi tvori drugo stožčasto obliko, ki je obratna od prve. To se zgodi, ko se sončna svetloba razprši iz točke "ﺍ", dokler ne doseže odprtine "ﺏﺤ" in se skozi njo projicira na zaslon v svetli točki "ﺩﻫ". Ker je razdalja med odprtino in zaslonom neznatna v primerjavi z razdaljo med odprtino in soncem, mora biti razhajanje sončne svetlobe po prehodu skozi odprtino neznatno. Z drugimi besedami, "ﺏﺤ" mora biti približno enak "ﺩﻫ". Vendar je opaziti, da je "ﻙﻁ" veliko večji, ko se poti žarkov, ki tvorijo konice "ﻙﻁ", preusmerijo v obratni smeri, se ugotovi, da se srečajo v točki zunaj odprtine in se nato spet razidejo proti soncu, kot je prikazano na sliki 1. To je bil prvi natančen opis pojava Camera Obscura.

V smislu kamere se svetloba skozi luknjo steka v prostor in s seboj prenaša predmet(e), ki so obrnjeni proti njej. Predmet bo prikazan v polni barvi, vendar obrnjen navzdol na projekcijskem zaslonu/steni nasproti luknje v temni sobi. Razlaga je, da svetloba potuje v ravni črti in ko nekateri žarki, odbiti od svetlega predmeta, prehajajo skozi majhno luknjo v tankem materialu, se ne razpršijo, temveč se križajo in se na ravni beli površini, ki je vzporedna z luknjo, preoblikujejo v obrnjeno sliko. Ib Al-Haitham je ugotovil, da je slika tem jasnejša, čim manjša je luknja.

Čeprav sta tako kamera z luknjico kot camera obscura pripisani Ibn al-Hajthamu, je camera obscura prvič opisana pri Aristotelu, ki je prvi opisal nastanek slike na očesu in kot analogijo uporabil camera obscura. Alhazen pravi (v latinskem prevodu) in v zvezi s kamero obscuro: "Et nos non inventimus ita", tega nismo izumili.

Nekatere camere obscure so bile zgrajene kot turistične atrakcije, pogosto v obliki velike komore v visoki stavbi, ki jo je mogoče zatemniti, tako da se "živa" panorama zunanjega sveta projicira na vodoravno površino skozi vrtljivo lečo. Čeprav jih je danes ohranjenih le nekaj, so primeri na naslednjih lokacijah:

• Edinburgh na Škotskem - Oglejte si spletno mesto Camera Obscura
• Johannesburg v Južni Afriki
• Pretorija v Južni Afriki
• Cape Town v Južni Afriki
• Lizbona in Tavira na Portugalskem
• Santa Monica v Kaliforniji
• Los Angeles v observatoriju Griffith
• San Francisco v hotelu Cliff House
• "Oblačna soba za drevesa in nebo" v Severni Karolini
• Havana na Kubi
• Kraljevi observatorij, Greenwich, London
• Marburg, Nemčija
• Kentwell Hall, Suffolk

Na voljo je tudi prenosni primerek, ki ga podjetje Willett & Patteson vozi po Angliji in svetu.

• Optika
• Fotoaparati