Alhazen (Ibn al-Haytham): Oče moderne optike in znanstvene metode

Alhazen ali Alhacen ali ibn al-Haytham (965-1039) je bil začetnik sodobne optike. Nekateri ga opisujejo tudi kot "začetnika sodobne znanstvene metode" in "prvega znanstvenika", drugi pa menijo, da je njegov prispevek precenjen. Alhazenova knjiga Risala fi'l-makan (Razprava o mestu) obravnava teorije o gibanju telesa. Trdil je, da se telo giblje neprekinjeno, razen če ga zunanja sila ustavi ali spremeni smer gibanja. Postavil je temelje teleskopske astronomije.

Bil je arabski muslimanski polihistor, ki je prispeval k načelom optike, anatomiji, inženirstvu, matematiki, medicini, oftalmologiji, filozofiji, fiziki, psihologiji, muslimanski teologiji in vidnemu zaznavanju. Včasih ga imenujejo al-Basri (arabsko: البصري) po njegovem rojstnem kraju v mestu Basra v Iraku (Mezopotamija).

Alhazen je večinoma živel v Kairu v Egiptu, kjer je umrl pri 74 letih. Bil je preveč samozavesten glede praktične uporabe svojega matematičnega znanja, saj je mislil, da lahko uravnava poplave Nila. Ko mu je Al-Hakim bi-Amr Allah, šesti vladar fatimidskega kalifata, naročil, naj izvede to operacijo, je ugotovil, da tega ne more storiti, in se upokojil iz inženirstva. Ker se je bal za svoje življenje, se je pretvarjal, da je nor, in bil zaprt v hišnempriporu. Do konca življenja se je popolnoma posvetil svojemu znanstvenemu delu.

Glavna dela in prispevki k optiki

Njegovo najbolj znano delo je Kitāb al-Manāẓir (Knjiga o optiki), v katerem je povezoval teoretično obravnavo z obsežnimi eksperimentoma. Alhazen je dokazoval, da vid nastaja zaradi svetlobe, ki vstopa v oko, nasprotno takrat prevladujoči grški teoriji izžarevanja, po kateri naj bi oko samo oddajalo žarke. Uporabljal je eksperimentalne pripomočke, med drugim predhodnik kamere obscura (luknjasta komora), da bi prikazal način, kako se slike oblikujejo in projicirajo, ter je pojasnil pojav mraka med popolnim sončnim mrkom s pomočjo teh eksperimentov.

V svojih delih je obravnaval odboj in lom svetlobe, reflekse, refrakcijo, lastnosti zrcal in leč ter geometrijske načine za reševanje optičnih problemov. Alhazenovo geometrijsko obravnavanje optičnih pojavov je dalo temelje kasnejšim preučevanjem optičnih instrumentov, vključno s teleskopom. Znano je tudi njegovo "Alhazenovo vprašanje" – geometrijski problem določanja točke na sferi, pri kateri se odboj žarka od zrcala zgodi tako, da žarek pride od točke A do točke B; ta problem je nakazal na zapletenost optičnih računanj in kasneje sprožil razvoj algebraičnih metod.

Znanstvena metoda in eksperiment

Alhazen velja za enega od zgodnjih mislecev, ki je sistematično uporabljal eksperiment in opazovanje kot ključna orodja za preverjanje teorij. Poudarjal je pomen načrtovanih poskusov, ponovljivosti rezultatov in uporabe matematične analize pri interpretaciji opažanj. Zanimalo ga je, kako ločiti subjektivno zaznavo od objektivnih podatkov ter kako preveriti hipoteze z eksperimentalnimi dokazi — lastnosti, ki sodijo v jedro moderne znanstvene metode.

Prispevki k anatomiji, psihologiji in matematiki

Poleg optike se je Alhazen ukvarjal z anatomijo očesa in vidnim zaznavanjem. Posebej je preučeval vlogo mrežnice in očesnih struktur pri zaznavi slike ter razvil razlike med fizičnim mehanizmom vida in psihološko izkušnjo opažanja. V matematiki je uporabljal geometrijo za reševanje optičnih vprašanj; njegovi postopki so vplivali na kasnejše delo v geometriji in algebri.

Vpliv in prevodi

Alhazenova dela so bila prevedena v latinščino v 12. in 13. stoletju ter so pomembno vplivala na evropske mislece, kot so Roger Bacon in kasneje Johannes Kepler. Njegove eksperimentalne metode in geometrijske pristope so predstavljale most med islamsko zlatodobno znanostjo in renesančno znanostjo v Evropi.

Življenjska zgodba in zapuščina

Življenjska zgodba o njegovem poskusu upravljanja poplav Nila, posledičnem odpovedovanju in hišnem priporu pri dvoru Al-Hakima je del njegove legende. Po obdobju, ko je bil omejen v premikanju, se je popolnoma posvetil pisanju in raziskovanju, pri čemer je nastalo več obsežnih traktatov. Umrl je v Kairu, star okoli 74 let.

Alhazenova zapuščina je večplastna: s tehniko natančnega opazovanja, eksperimenta in uporabo matematike je pomembno prispeval k razvoju znanosti. Njegova dela ostajajo predmet zgodovinskih in znanstvenih študij, številni pojmi in problemi iz optike pa nosijo njegovo ime.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Alhazen?

V: Kje je živel Alhazen?

V: O čem govori Alhazenova knjiga Risala fi'l-makan?

V: Kaj je Alhazen poskušal storiti za fatimidski kalifat?

V: Kako se je Alhazen odzval, ko je ugotovil, da ne more dokončati naloge za fatimidski kalifat?

V: V katerem mestu se je rodil Alhazen?

Išči po črki