Bach: Kanonične variacije na 'Vom Himmel hoch' (BWV 769) za orgle
Kanonične variacije na "Vom Himmel hoch da komm' ich her" (slovensko: »Z neba na zemljo prihajam«), BWV 769, so ena izmed najbolj znanih in slikovitih orgelskih skladb Johanna Sebastiana Bacha. Gre za niz petih variacij, v katerih Bach izpisano božično himno "Von Himmel hoch" obravnava kot cantus firmus in ga prepleta s strogo kanonično tehniko. Za zanesljivo izvajanje dela so potrebne orgle z dvema manualoma (dvema klaviaturama) in pedali, saj Bach izrabi kontrast med manualoma in pedalom ter različne teksture (trio, štiri‑glasje idr.).
Zgodovina in različice
Skladba je nastala v času, ko je Bach okoli leta 1747 postal član Mizlerjeve družbe v Leipzigu. Obstajata znani različici dela: tiska ali izročilo iz časa članstva pri Mizlerju in avtografski rokopis, ki se pojavlja v povezavi z drugimi Bachovimi organističnimi deli. V avtografu so besedilu in zvezkom pogosto priložene tudi druge orgelske skladbe, kot so šest trio sonat in zbirka Velikih osemnajst zborovskih preludijev; v eni od različic je tudi zaporedje variacij nekoliko drugačno — na primer peta variacija je v tej različici umeščena bližje sredini vrste.
Struktura in slog
Bachova obdelava himne temelji na ponavljajočem se melodijskem materialu himne, ki je v različnih variacijah umeščen v različne glasove (soprano, tenor, pedale). Glasbeno delo je predvsem študija kanona: Bach uporablja različne kanonične postopke, kot so kanoni na različne intervale, kontrapunkt v augumentaciji ali diminuciji ter zrcaljenje motivov. Teksture se menjavajo — od elegantnih trio delov, kjer sta zabavna oba manuala in pedal kot tretji glas, do gostejših štiri‑glasnih zaporedij — kar zahteva natančno koordinacijo izvajalca in premišljeno registracijo.
Izvedba in pomen
Skladba ima tako tehnično kot izrazno zahtevnost: izvajalec potrebuje preudaren pedaler, jasen prstni in pedarski legato ter občutek za kontrast med manualoma. Za ohranitev preglednosti kanonov je priporočljiva kontrastna registracija na manualih (npr. svetlejši timber na enem manualu, polnejši na drugem) in previdno izbiro basa v pedalu (primerna stopnja 8' ali 16' glede na orgle). Delo je pogosto vključeno v programih adventnih in božičnih koncertov ter velja za pomemben primer Bachove pozne kanonične mojstrske obdelave cerkvenega himna.
Pomen v repertoarju: Kanonične variacije BWV 769 so cenjene kot študija kontrapunktnih tehnik in kot umetniško razmišljanje o liturgični melodiji. Zaradi svoje jasne forme in pridihov virtuoznosti so priljubljene tako med organisti kot širšim občinstvom ter so predmet številnih posnetkov in strokovnih razprav.


Johann Sebastian Bach je leta 1746 v rokah držal še eno od svojih skladb, ki temeljijo na kanonu: kanon triplex a 6 voci, BWV 1076. Oljna slika Eliasa Gottloba Haussmanna.
Zgodovina sestave
Junija 1747 je Bach lahko postal član "dopisnega društva za glasbene vede" (Correspondierde Societät der Muscialischen Wissenschaften). Ob Bachovi včlanitvi je imelo društvo 14 članov. Društvo je preučevalo in spodbujalo ljudi v Leipzigu k ustvarjanju glasbe. Ob praznovanju članstva je Bach društvu podaril različico Kanonskih variacij in svoj portret, ki ga je naslikal Elias Gottlob Haussmann. Na portretu je videti Bacha, ki v rokah drži kopijo druge skladbe, v kateri je uporabljeno veliko kanona.
Pet variacij na skladbo Von Himmel Hoch ni variacij v običajnem glasbenem smislu. Ne gre za pet izjav teme z ornamenti. Gre za pet stavkov, ki vsi uporabljajo kanon za gradnjo glasbe. V zadnjih letih svojega življenja je Bach napisal več del, ki so temeljila na kanonih. Več njegovih del iz tega obdobja je kanonskih, med njimi orgelske skladbe iz III. in IV. dela Clavier-Übung, Goldbergove variacije za čembalo, Glasbena daritev in Umetnost fuge.
Kanonične variacije temeljijo na božični himni "Von Himmel hoch, da komm ich her". Besede in melodijo je leta 1539 napisal Martin Luther. Bach je že prej uporabil choral (melodijo himne). Ta se pojavlja v njegovem Božičnem oratoriju, v Magnificat in v več orgelskih preludijih, vključno s kratkim preludijem iz Orgelbüchlein (Male orgelske knjige), ki ga je mogoče v Veliki Britaniji in drugih državah slišati po radiu in televiziji vsak božični večer ob koncu svetovno znane koledniške maše iz King's Collegea v Cambridgeu.
Glasba
Obstaja pet različic:
Različica I
To je dvodelni kanon med desno in levo roko. To je "oktavni kanon", ker se drugi del začne oktavo nižje kot prvi del. Roki igrata na različnih manualih, tako da lahko ustvarita različne vrste zvoka, kot duet med dvema instrumentoma. Melodija chorala (cantus firmus) se sliši v pedalih. Igra se v dolgih tonih, med posameznimi frazami pa so vrzeli poldrugega takta. Glasba kanona, ki jo igrajo roke, zveni deloma podobno kot oblika chorala. Začne se s šestimi notami, ki se spuščajo navzdol. Bach je to morda storil namenoma, da bi namignil na Kristusa, ki se je spustil na zemljo. Tovrstni "simbolizem" ali "slikanje besed", pri katerem dejanske note glasbe kažejo pomen besed (ali kaj so bile besede v izvirni himni), je zelo pogost v Bachovi glasbi in v številnih drugih glasbah tistega časa.
Različica II
Ponovno se pojavlja kanon med rokami in melodija chorala v pedalih. Gre za strogo tridelno pisanje (vsaka roka igra le po eno noto hkrati, kot pri melodičnem instrumentu). Tokrat gre za "kanon na kvinti" (desna roka začne na C, leva roka posnema pol takta pozneje, začenši na F pod njim). Kanon temelji na prvi in drugi vrstici chorala. Ko se začetek kanona vrne blizu konca, je sinkopiran. Na samem koncu roki igrata lestvico, ki gre navzgor. Bach je morda želel, da bi to zvenelo kot angeli, ki gredo v nebesa, ali duša, ki gre navzgor.
Različica III
Tokrat je kanon med levo roko in pedali. Kanon se večinoma giblje v kvaverjih in temelji na melodiji chorala. Desna roka igra prosto melodijo, na vrhu pa v dolgih tonih tudi choralno melodijo.
Različica IV
Ta variacija ima novo melodijo v desni roki (vendar nekatere njene splošne oblike izhajajo iz melodije refrena). Je zelo živahna (pogosto se pojavljajo demisemikvare, zlasti proti koncu) in zelo sinkopirana. Spodnji del leve roke igra isto melodijo v kanonu, vendar se premika le s polovično hitrostjo zgornjega dela. To se imenuje "augmentacija". Zgornji del leve roke ima medtem svobodnejši del. Pedal ima melodijo chorala v dolgih notah. Tri takte pred koncem v levi roki zaslišimo motiv BACH. To so štiri note, ki jih Bach pogosto uporablja za predstavitev svojega imena.
Različica V
Zadnja variacija postaja vse bolj veličastna in se zaključi z velikim vrhuncem. Dobro se obnese, če jo zaigramo kot zadnjo variacijo (in ne kot srednjo variacijo, kot je v kopiji z avtografom).
Na začetku te variacije je kanon preprosto melodija refrena. Igra jo desna in leva roka, vendar jo tokrat leva roka igra obrnjeno navzdol (inverzija). Gre za "kanon v šestnajstici" (desna roka začne na C, nato pa leva roka začne na E pod njim). Kasneje postane kanon na tretjini. Pedal preprosto igra basovsko vlogo (kot instrument continuo).
V naslednjem delu se desna roka (označena z "forte" (glasno)) giblje v hitrih tonih, medtem ko pedal igra choralno melodijo, spodnji del leve roke pa jo igra v kanonu obrnjeno na sekundo (pedal se začne na C, leva roka kanon posnema z začetkom na B). Nato se desna in leva roka zamenjata in na deveti uri se pojavi kanon.
V zadnjem delu, ki je označen kot forte, pedalni del zaigra melodijo chorala obrnjeno na glavo. Na samem koncu, ko se glasba povzpne do vrhunca, ponovi zadnjo vrstico zborovske melodije in jo zaključi na najnižjem pedalnem tonu: spodnjem C. Roki medtem igrata na istem manualu. Sledi "stretto": vsi glasovi začnejo melodijo (ali njeno različico) hitro drug za drugim. Na samem koncu ponovno slišimo motiv BACH-a.


Naslovna stran (sprednja platnica) izdaje iz leta 1747


Tomaževa cerkev, Leipzig, 1735
Zaključek
Za Bacha pogosto pravijo, da je "matematični" skladatelj. Ta sklop variacij je dober primer glasbenega dela, v katerem Bach poskuša prikazati različne tehnike komponiranja. Za komponiranje zapletenih kanonov, kot je ta, je potrebno veliko spretnosti, da glasba hkrati dobro zveni. Opis glasbe morda zveni zelo zapleteno, vendar lahko v njej uživamo, ne da bi razumeli vse tehnike, ki so bile uporabljene pri njenem komponiranju. Vendar pa je vedno zanimivo videti, kako je Bach vse te zamisli povezal v celoto.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje kanonska variacija na pesem "Vom Himmel hoch da komm' ich her"?
O: To je skladba za orgle, ki jo je napisal Johann Sebastian Bach.
V: Kakšno vrsto orgel potrebujemo za igranje tega dela?
O: Za igranje tega dela so potrebne orgle z dvema manualoma (klaviaturama) in pedali.
V: Koliko variacij je v Kanonskih variacijah?
O: V Kanonskih variacijah je pet variacij.
V: Na kateri himni temelji glasba?
O: Glasba temelji na božični himni Von Himmel hoch.
V: Kdaj je Bach napisal skladbo?
O: Bach je skladbo skomponiral, ko je leta 1747 postal član Mizlerjeve glasbene družbe v Leipzigu.
V: Kdaj je bila skladba prvič natisnjena?
O: Skladba je bila prvič natisnjena leta 1747.
V: Katera je bila najpomembnejša razlika v kasnejši različici, ki jo je Bach naredil?
O: Najpomembnejša razlika, ki jo je Bach naredil v poznejši različici, je, da je bila peta variacija prestavljena na sredino.