Vrtiljak (karusel): definicija, vrste, zgodovina in delovanje

Odkrijte vrtiljak (karusel): definicija, vrste, zgodovina in delovanje. Barviti sedeži, živali in mehanika vrtiljaka — vse, kar morate vedeti za otroško zabavo in tehnologijo.

Avtor: Leandro Alegsa

06-12-2025 17:12

Vrtiljak, znan tudi pod imenom karusel, je zabavni ali otroški aparat, ki ga najdemo v zabaviščnih parkih, na igriščih in na sezonskih sejmih. Sestavlja ga vrtljiva ploščad v obliki kroga, na kateri so pritrjeni sedeži ali figure. V zabaviščnih parkih ti sedeži pogosto posnemajo predmete, kot so avtomobili, vlaki ali pa predstavljajo živali — na primer konje, slone ali labode. Takšni vrtiljaki so običajno bogato okrašeni z lučkami, slikami in plastiko ali lesom oblikovanimi figurami ter jih poganja strojna moč.

Vrste vrtiljakov

Vrtiljake lahko razdelimo po namenu in pogonskem sistemu:

Zabaviščni vrtiljaki — veliki, električno ali parno gnani, pogosto z vrtečimi se stopnjami, premičnimi konji (gibajo se navzgor in navzdol) ter glasbo in razsvetljavo.
Otroški vrtiljaki — manjši, nežnejši, namenjeni majhnim otrokom; sedeži so bolj varni in nižji.
Ročno gnani vrtiljaki — na otroških igriščih, kjer otroci ali odrasli vrtijo ploščad z ročicami in tekom (v izvirnem besedilu: otroci vrtijo vrtiljak tako, da se držijo ročic).
Tematski oziroma kolekcionarski vrtiljaki — restaurirani ali umetniško oblikovani primerki s posebnimi motivi, ki so pogosto del kulturne dediščine.

Kratek pogled v zgodovino

Ideja o vrtljivih igračah in napravah je stara več stoletij. V srednjem veku so oboroženi jahači vadili na rotirajočih platformah, pozneje pa so se pojavile lunaparki in sejemski vrtiljaki z lesenimi konji. S prihodom industrijske revolucije v 19. stoletju so vrtiljaki dobili strojni pogon (parne in kasneje električne motorje), kar je omogočilo večje in hitrejše naprave z bolj zapletenimi mehanskimi premiki. Z razvojem proizvodnih tehnologij so se spremenili materiali (iz lesa v kovino, stekleno-polimerno plastiko) in varnostni standardi.

Kako deluje strojno gnani vrtiljak

Osnovne sestavine so vrtljiva ploščad (turntable), osrednji nosilec z gredjo, pogon (električni ali drug motor), prenosni mehanizem (zobniki, jermenice ali verige) ter nosilni elementi za figure oziroma sedeže. Nekateri vrtiljaki imajo sistem vzvodov ali ekscentrov, ki premičnim figuram omogočajo navpične gibe (»galopiranje« konjev). Motor poganja os, ki vrti ploščad; prenosni mehanizem zmanjša hitrost motorja in poveča navor, da je vrtenje enakomerno in varno.

Iz vidika fizike se pri vožnji pojavljajo sile, kot so centripetalna sila (potreba po usmerjanju telesa proti središču krožnice) in navidezna centrifugalna sila, ki jo potniki čutijo kot potisk navzven. Varna zasnova upošteva te sile z ustrezno hitrostjo, centrom mase in razporeditvijo sedežev.

Varnost in vzdrževanje

Redni pregledi nosilnih elementov, gredi in prenosov ter mazanje gibljivih delov zmanjšujejo obrabo.
Preizkusi zavore in varnostnih zapah, preverjanje električne napeljave ter pravilno uravnoteženje ploščadi so obvezni.
Za obiskovalce veljajo omejitve glede višine, teže in vedenja; operaterji morajo biti usposobljeni za evakuacijo v izrednih razmerah.

Oblikovanje in materiali

Tradicionalni vrtiljaki so bili večinoma iz lesa z ročnim izrezljanim okrasjem. Danes se uporabljajo jeklo, aluminij, fiberglas in odporne plastike. Razsvetljava in zvočni sistemi (npr. mehanične orglice ali zvočniki z glasbo) dopolnjujejo izkušnjo. Oblikovanje pogosto sledi temam (morski svet, divji zahod, cirkus itn.) in vključuje barvite poslikave ter ogledala za večji učinek.

Kulturni pomen

Vrtiljaki so del zabavne tradicije po vsem svetu — simboli sejmov, otroštva in nostalgije. Nekateri zgodovinski vrtiljaki so zaščiteni kot kulturna dediščina in so pomembni primerki ročne obrtniške izdelave in zgodnjega industrijskega oblikovanja.

V nadaljevanju so obravnavane pogoste besede, kratka zgodovina, primeri živali in temeljna znanstvena načela, ki pojasnjujejo delovanje vrtiljakov — tako ročno kot strojno gnanih.

Vrtiljak

Druge besede za vrtiljak

Za pogovor o vrtiljakih je bilo izumljenih veliko besed. Izvirajo z vsega sveta. Izraza "Merry-go-round" in "round about" izhajata iz Združenega kraljestva. Beseda "vrtiljak" se lahko napiše tudi "carrousel". To je beseda, ki izvira iz 17. stoletja. Beseda "vrtiljak" je francoska beseda, ki pomeni "nagibna tekma". To se nanaša na igro viteškega dvoboja, ki so jo igrali vitezi. V Severni Ameriki in Združenem kraljestvu se zdaj zamenljivo uporabljata besedi "vrtiljak" in "karusel". Obstaja veliko besed, ki imajo enak pomen kot vrtiljak. Ker je bil vrtiljak priljubljen v Združenem kraljestvu, Ameriki in Franciji, je imela vsaka regija svoj izraz. Nekateri ljudje imenujejo vrtiljake z različnimi imeni. V Angliji se vrtiljak lahko imenuje vrtiljak, galoper ali tilt. V Franciji se vrtiljak lahko imenuje jahalni krog z lesenimi konji. V Ameriki nekateri ljudje vrtiljakom pravijo leteči konji, whirlgig, leteči Nizozemci, leteči džini, Kellyjevi kozolci, vrteči se džini, hobi konji, parni cirkus, parne jahalne galerije, parni vrtiljaki z galopirajočimi konji, carry-us-alls in najbolj priljubljeni vrtiljaki. Večina besed, ki so se uporabljale v 1700-ih letih, je bila namenjena privabljanju strank. Merry-go-round pomeni vrtiljak, ki se veselo vrti, in Menagerie pomeni zverinjak. Razlog, zakaj se danes na splošno uporablja vrtiljak, je njegova povezanost z izvorom vožnje.

Zgodovina

Prve vrste vrtiljakov so najverjetneje izdelali Arabci. Prvi vrtiljaki so bili namenjeni odraslim. Danes so vrtiljaki namenjeni otrokom. Vendar je bil vrtiljak kot vrtiljak prvič prepoznan v Evropi. Prve vrtiljake so najverjetneje izdelali v 17. stoletju. Vendar so vrtiljake uporabljali v Franciji za vadbo igre, ki so jo radi igrali. Pri tej igri so konjeniki vadili igro, pri kateri so jahali lesene konje, ki so bili izrezljani iz lesa. Lesene konje so vrteli služabniki, ki so potegnili za vrtljivo ploščad. To bi bilo podobno vrtiljakom na otroških igriščih. Konjeniki pa bi za vrtenje ploščadi uporabljali prave konje. Vrtiljak se je pojavil kot vozilo, ko je trgovec z igračami v Franciji v začetku 18. stoletja pokazal lesene konje na vrtljivi ploščadi, ki jih je premikala človeška ali konjska moč. Vrtiljaki so postali priljubljeni v Ameriki med letoma 1880 in 1930. V tem času je bilo zgrajenih približno 5000 vrtiljakov. Michael Dentzel, Američan, ki se je priselil iz Nemčije in živel v Philadelphiji, je leta 1814 vrtljivo ploščad svojega vrtiljaka premikal s pomočjo parne sile ali konjske moči. Kasneje so imeli vrtiljaki v zabaviščnih parkih platforme, ki so jih premikali s pomočjo stroja. Ta koncept se uporablja še danes. Izumljen je bil leta 1898 v Ameriki. Železnice so bile prve družbe v Ameriki, ki so kupile vrtiljake za zabavo svojih strank.

O živalih na vrtiljaku

Najbolj priljubljena žival med vrtiljaki je bil in je še vedno konj. Osemdeset odstotkov živali, izrezljanih za vrtiljake v Ameriki, so konji. Druge živali, ki so bile uporabljene na vrtiljakih, vključujejo like "Matere Gosi" in "Disneyjeve" like. Romantična stran živali na vrtiljaku je tista, ki je obrnjena proti občinstvu. Na romantični strani so bile živali dodatno izrezljane in okrašene. Večina vrtiljakov v Evropi in Ameriki se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. V Veliki Britaniji se vrtiljaki vrtijo v smeri urinega kazalca.

Znanstvena načela

Malce nad tlemi je postavljen vrtiljak. Platforma se na sredini vrti z motorjem in se lahko premika navzgor in navzdol. Število sedežev, ki spominjajo na konje ali druge živali, je odvisno od vrtiljaka, vendar jih je običajno med 16 in 60. Konji na ploščadi so povezani s palico, ki je pritrjena na tla in strop vrtiljaka. Hitrost vrtenja vrtiljaka je približno 5 krogov na minuto. Povprečna dolžina vožnje je 2 do 3 minute. Hitrost vrtiljaka je majhna, da bi bila centrifugalna sila majhna, saj hitreje kot se vrti, večjo centrifugalno silo ima vrtiljak. Os na sredini ima centripetalno silo, ki je nasprotna sila centrifugalni sili.