Kasandra: trojanska prerokinja iz grške mitologije

Kasandra ali Kassandra (grško: Κασσάνδρα,, tudi "Alexandra") je pomembna figura v grški mitologiji. Bila je hči trojanskega kralja Priama in Hekube ter Helenina sestra dvojčica (v mitih se pojavljajo različne različice rodovnika; tradicionalno jo opisujejo kot dvojčico svojega brata Helenusa, pri čemer včasih nastane zamenjava imen).

Dar prerokovanja in Apolonova prekletstvo

Po eni izmed različic ji je bog Apolon podaril dar prerokovanja, potem ko je Kasandra sprejela njegova naklonjenost. V drugih različicah je dar ponudil zato, da bi jo zapeljal, a jo je ona zavrnila. Ker ji je bil Apolon nato jezen, ji je prekletstvo preprečilo, da bi ji kdo verjel — tudi kadar so bili njeni prerokbe pravilne. V nekaterih različicah je Apolon dar najprej podaril, nato pa ga prekletju spremenil, saj si ni mogel odvzeti sposobnosti prerokovanja, lahko pa je poskrbel, da ji nihče ne bo verjel.

Vloga v trojanski vojni

Kasandra je s svojim darom videla prihodnost in je napovedala številne nesreče. V času trojanske vojne je med drugim prepoznala zvijačo s trojanskim konjem in opozarjala, da je v vagonu nevarnost, vendar ji zaradi Apolonovega prekletstva niso verjeli. Posledično so prebivalci Troje ignorirali opozorila in mesto je bilo premagano ter uničeno.

Po padcu Troje

Po padcu Troje je bila Kasandra odpeljana kot vojna plena in je postala Agamemnonova sužnja. Po grških pripovedih je Agamemnonu napovedala njegovo usodo in ga opozorila, da ga bo njegova žena Klitajmnestra izdala in ubila. Kljub njenim prerokbam ji Agamemnon ni verjel; ob vrnitvi domov so Agamemnona ubili Klitajmnestra in njen ljubimec Egist, ob tem pa je bila Kasandra v različnih tradicijah ubita bodisi s strani Klitajmnestre bodisi hkrati z Agamemnom.

Literarna upodobitev in pomen

Kasandra se pojavlja v številnih antičnih besedilih in gledaliških delih. Najbolj znana upodobitev je v Aeschylovem tragediji "Agamemnon" (del Oresteje), kjer je prikazana kot prerokinja, ujeti ujetnik, ki govori resnico, a je nihče ne posluša. Tudi Euripid in drugi antični avtorji obravnavajo njeno zgodbo v različnih različicah. Njena figura je v literaturi in umetnosti simbol neslišanih opozoril in tragične usode.

Obstaja delo Aleksandra, ki ga je napisal Lykrophon. Pesnik Lykrophon je znan predvsem po tem delu, ki je nastalo med letoma 196 in 190 pred našim štetjem. Delo obsega 1474 vrstic in je napisano v jambskih trimetrih — metrični obliki, v kateri je bila napisana večina grških tragedij. Besedilo je znano po svoji erudiranosti, pogosto težavni in alegorični naravi ter po tem, da razgrinja številne prerokbe in usode trojanskih junakov.

Sodobni pomen

Ime Kasandra se v sodobnem jeziku uporablja kot metafora za osebo, ki opozarja na prihajajočo nevarnost ali neugodno resnico, a ji nihče ne verjame. V psihologiji in popularni kulturi se včasih omenjata izraz "kasandrinski kompleks" ali "Cassandra syndrome" za opis stanja, ko so opozorila ali skrbi posameznika sistematično ignorirana — vendar ta izraza nista uradna medicinska diagnoza, temveč metaforična poimenovanja.

Kasandra ostaja ena najbolj ganljivih in tragičnih postav grške mitologije: prikazuje konflikte med prerokovanjem in veri, med znanjem in sprejetostjo ter med osebno usodo in kolektivno slepoto.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bila Kasandra v grški mitologiji?

V: Kakšno darilo je bog Apolon dal Kassandri?

V: Zakaj je bil Apolon jezen na Kasandro?

V: Kaj je Apolon spremenil v svojem daru Kassandri?

V: Kaj je Kassandra vedela o trojanski vojni?

V: Zakaj Kassandra ni mogla preprečiti uničenja Troje?

V: Kaj se je zgodilo s Kasandro po trojanski vojni?

Išči po črki