Akari (あかり, kar pomeni "svetloba") je japonski umetni satelit, ki je bil v orbito izstreljen leta 2006. Razvili so ga Inštitut za vesoljske in astronavtične znanosti (ISAS) v sodelovanju z Japonsko agencijo za raziskovanje vesolja (JAXA).

Izstrelitev je bila izvedena 22. februarja 2006; satelit je bil nameščen v visoko polarno, sončno sinhrono orbito. Osnovna naloga Akarija je bila delovanje kot vesoljski observatorij s ciljem sistematičnega pregleda neba v bližnji, srednji in daljni infrardeči svetlobi.

Instrumenti in tehnična zasnova

Akari je imel glavni 68,5 cm infrardeči teleskop in dva glavna znanstvena instrumenta, zasnovana za celostno mapiranje neba v širokem spektralnem razponu:

  • Infrared Camera (IRC) — občutljiv na bližnjo in srednjo infrardečo svetlobo (številni filtri v območju približno 2–26 µm), primeren za opazovanja zvezdnih zgoščevanj, zvezdne tvorbe in galaksij.
  • Far-Infrared Surveyor (FIS) — pokriva srednje in daljne infrardeče valovne dolžine (približno 50–180 µm) in je bil namenjen za široko karto emisij hladnega prahu in oddaljenih hladnih virov.

Teleskop in instrumenti so bili hlajeni s tekočim helijem ter podprti z mehanskimi hladilniki, da se je zagotovila visoka občutljivost pri nizkih temperaturah. Celoten spektar, ki ga je Akari pokrival, je nanesel pomemben prelom pri prekrivanju valovnih dolžin, približno 2–180 µm.

Potek misije in faze delovanja

  • Satelit je najprej deloval v kriogeni fazi, ko je bil hlajen s tekočim helijem, in v tej fazi opravil glavni vse- nebo pregled v infrardečem delu spektra.
  • Po izčrpanju hladilnega medija se je misija nadaljevala v t. i. "topli" ali post-kriogeni fazi, ko so bile možne omejene meritve v bližnji infrardeči regiji z uporabo mehanskih hladilnikov.
  • Po več letih znanstvenih opazovanj in postopnem zmanjševanju operativnih zmožnosti je bila misija postopoma končana; pridobljeni podatki ostajajo arhivirani in dostopni raziskovalcem.

Glavni dosežki in pomen

  • Akari je izvedel obsežen vse-nebo pregled v infrardeči regiji z večjo ločljivostjo in občutljivostjo kot prejšnje misije, kar je bistveno izboljšalo katalogizacijo infrardečih virov.
  • Rezultati vključujejo velike vse-nebo kataloge virov in termalne mape, ki so prispevale k raziskavam zvezdne tvorbe, medzvezdnega prahu, diska okoli mladih zvezd, pa tudi študij oddaljenih in prašnih galaksij.
  • Akari je dopolnil in razširil ugotovitve prejšnjih infrardečih misij (npr. IRAS, Spitzer) ter služil kot pomemben vir za načrtovanje in interpretacijo kasnejših opazovanj z misijami, kot so WISE in Herschel.
  • Odkril je tudi številne nove infrardeče vire in prispeval k boljšemu razumevanju porazdelitve zvezd in prahu v naši Galaksiji ter v lokalnem vesolju.

Podatki in arhiv

Podatki in katalogi, pridobljeni z Akarijem, so bili objavljeni v več serijah izdaj in so dostopni znanstveni skupnosti ter omogočajo nadaljnje raziskave. Arhivske meritve so še vedno pogosto uporabljene pri primerjalnih študijah in pri iskanju tarč za opazovanja z novejšimi instrumenti.

Akari je bil pomemben korak v japonskem in mednarodnem raziskovanju infrardečega vesolja: združil je specifične tehnične rešitve za hlajenje in širokopasovni infrardeči pregled, z rezultati, ki so obogatili naše razumevanje hladnih in prašnih komponent vesolja.