Aldebaran oranžna zvezda velikanka v ozvezdju Bika z možnim planetom

Aldebaran (α Tau, α Tauri, Alpha Tauri) je oranžna zvezda velikanka. Oddaljena je približno 65 svetlobnih let v zodiakalnem ozvezdju Bika. S povprečno navidezno magnitudo 0,87 je najsvetlejša zvezda v ozvezdju in ena najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. Ime Aldebaran je arabsko (الدبران al-dabarān) in pomeni "Spremljevalec", verjetno zato, ker vzhaja blizu Plejad in kmalu za njimi. Premer Aldebarana je večji od 50 milijonov kilometrov.

Lastnosti zvezde

Aldebaran je spektralnega tipa približno K5 III in zato izstopa z značilno oranžno-rdečo barvo. Gre za zvezdo v fazi velikanke, ki je izčrpala hidrogen v svojem jedru in se je zaradi jedrskih procesov razširila. Njena kotna velikost je bila natančno izmerjena z interferometrijo, kar je omogočilo določitev fizičnega premera. Premer, večji od 50 milijonov kilometrov, pomeni, da je Aldebaran v primerjavi s Soncem več desetkrat večji v premeru (torej več deset radial Sonca).

Aldebaran je znan tudi kot rahlo spremenljiva zvezda z majhnimi nihaji svetlosti, kar je običajno za rdeče velikanke zaradi pulzacij in zvezdnih aktivnostih. Njena absolutna svetlost in spektralne lastnosti služijo tudi kot pomembna referenca pri kalibracijah v astronomiji.

Vidnost in kulturni pomen

Aldebaran zaseda opazno mesto na nebu v ozvezdju Bika in leži v bližini znane skupine Plejad (M45), zato jo opazovalci pogosto zamenjujejo za člana te skupine, čeprav ni z njimi fizikalno povezana. Zaradi svoje svetlosti je bila skozi zgodovino pomembna v različnih kulturah: antični Perzijci so jo enačili z enim izmed štirih »kraljevih zvezd«, v arabskih tradicijah pa jo imenujejo »spremljevalec« Plejad.

Možni spremljevalec (planet)

Leta 1993 so astronomi opazili dolgotrajne spremembe radialne hitrosti Aldebarana, kar je vzbudilo sum na spremljevalno telo. Kasnejše študije so s natančnejšimi meritvami potrdile obstoj dolgočasovnih nihanj v radialni hitrosti, kar je v nekaterih analizah interpretirano kot dokaz za >planetarnega spremljevalca<. V literaturi je predlagan kandidat (pogosto imenovan Aldebaran b) z orbitalnim obdobjem reda nekaj sto dni in minimalno maso večkrat večjo od Jupitra.

Pomembno je poudariti, da je potrditev planeta pri rdečih velikankah zahtevna: zvezdne pulzacije, konvektivne spremembe v atmosferi in magnetna aktivnost lahko ustvarijo signale, podobne tistim, ki jih povzroča planet. Zato je pomen vseh posameznih analiz previdno interpretirati — nekateri raziskovalci menijo, da podatki podpirajo obstoj planetarnega spremljevalca, drugi pa opozarjajo na alternativne razlage. Dodatne opazovalne metode, kot so dolgotrajne natančne meritve radialnih hitrosti, astrometrija (npr. iz prostora z misijo Gaia) in neposredne opazovalne tehnike, bodo pomagale dokončno razjasniti naravo spremljevalca.

Zaključek

Aldebaran je tipičen primer rdeče velikanke, ki je zaradi svoje bližine in svetlosti dobro proučena ter ima pomembno vlogo v astronomiji in kulturi. Njena velika velikost, barva in vidna pozicija ob Plejadah jo naredijo enostavno prepoznavno. Obstoj planeta okoli Aldebarana ostaja predmet raziskav in razprav, vendar nove opazovalne tehnike napovedujejo, da bomo v prihodnjih letih dobili bolj jasne odgovore.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna vrsta zvezde je Aldebaran?

V: Kako daleč je Aldebaran?

V: V katerem ozvezdju se nahaja Aldebaran?

V: Kakšna je povprečna navidezna magnituda Aldebarana?

V: Kaj pomeni ime Aldebaran?

V: Kakšen je premer Aldebarana?

V: Ali so odkrili planetarnega spremljevalca, ki kroži okoli Aldebarana?

Išči po črki