Šahovska notacija je način zapisovanja šahovskih potez: ko igralec naredi potezo, jo oba igralca običajno zapišeta v zapisnik. To je obvezno na vseh organiziranih šahovskih prireditvah, razen v primerih, ko pravila tekmovanja dovoljujejo drugače (npr. nekatere hitropotezne partije). Zapis omogoča kasnejšo analizo, ugotavljanje pravilnosti potez in podlago za poročanje rezultatov.

Osnovni elementi zapisa

  • Številka poteze (npr. 1., 2., ...).
  • Zapisi potez za belih in črnih (npr. 1. e4 e5).
  • Oznaka premaknjene figure (v algebrskem zapisu običajno črke za figure; pešaki so brez oznake).
  • Kvadrat, na katerega se figura premakne (npr. e4).
  • Dodatne informacije: zajem (x), šah (+), mat (#), rokada (O-O / O-O-O), promocija (=Q) ipd.

Algebrski zapis (sodobni standard)

Algebrski zapis je danes mednarodni standard. Vsak kvadrat ima edinstveno oznako iz stolpcev a–h in vrstic 1–8, npr. e4, a1, h8. V mednarodnem algebrskem zapisu se običajno uporabljajo angleške črke za figure: K (king — kralj), Q (queen — kraljica), R (rook — top), B (bishop — tek), N (knight — konj). Peška (pawn) nima črke; zapiše se samo ciljna polja.

Primeri osnovnih zapisov:

  • 1. e4 e5 — pešaka na e4 in e5.
  • 2. Nf3 Nc6 — konj na f3 in konj na c6.
  • 3. Bc4 Bc5 — tek na c4 in c5.

Zajemi in posebne oznake:

  • Zajem: vpiše se črka x, npr. Nxe5 (konj zajame na e5), exd5 (pešek s e‑datoteke zajame na d5).
  • Šah: označi se z +, npr. Qh5+.
  • Mat: označi se z #, npr. Qxf7#.
  • Rokada: O-O za kratko (kraljeva stran) in O-O-O za dolgo (kraljičina stran).
  • Promocija: npr. e8=Q ali e8Q (pogosteje uporabljeno z enakostjo: e8=Q).
  • En passant: pogosto zapišemo kot običajen zajem (npr. exd6), včasih dodamo tudi e.p. za pojasnilo — exd6 e.p.

Reševanje nejasnosti (disambiguation)

Če lahko dve oziroma več enakih figur prideta na isto polje, se v zapišu doda datoteka (a–h) ali vrstica (1–8) izhodnega polja, da se poteza razjasni:

  • Na primer, če sta konja na g1 in e2 in oba lahko gredo na f4, zapišemo Ngf4 ali Nef4 glede na izhodiščišče.
  • Če sta dve topi na isti vrsti ali stolpcu, dodamo številko vrstice ali črko stolpca, npr. R1e2 ali Rae1.

Opisni (deskriptivni) zapis

Opisni zapis je starejši način, kjer vsak igralec opisuje polja z lastnega vidika (npr. 1 P‑K4 P‑K4 ali »Kraljeva peška gre naprej za dve hiši«). Ta način je bil v preteklosti razširjen — znani so rokopisi z opisi potez v arabščini (9. stoletje) in v Evropi (13. stoletje).p275 Opisni zapis je danes bolj okoren in ga redko uporabljamo v modernih turnirjih; algebrski zapis ga je praktično povsem nadomestil.

Dodatne oznake in semantična ocena potez

  • Ocene potez: ! (dobro), !! (izvrstno), ? (slabo), ?? (zelo slabo), ?! (sporno), !? (provokativen oziroma tvegan).
  • Rezultat partije: 1-0 (zmaga belega), 0-1 (zmaga črnega), 1/2-1/2 (remi).

Praktični primer zapisa partije

Tipičen zapis vključuje številko poteze in poteze obeh strani, npr.:

1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 3. Bb5 a6 4. Ba4 Nf6 5. O-O Be7 6. Re1 b5 7. Bb3 d6 8. c3 O-O 9. h3

PGN in elektronski zapisi

Za izmenjavo kompletnih partij in shranjevanje se uporablja format PGN (Portable Game Notation), ki temelji na algebrskem zapisu in omogoča tudi vnos metapodatkov (ime dogodka, igralcev, rezultat, komentarji). PGN je standard v šahovski programski opremi in na spletnih straneh.

Kaj je priporočeno

  • Za učenje, analizo in tekmovanja se priporoča algebrski zapis, saj je krajši, enoznačen in univerzalen.
  • Pri zapisovanju na turnirjih sledite navodilom organov tekmovanja (obveznost vpisovanja, oblikovne zahteve, primeri, kdaj ni zapisovanja itd.).
  • Pri dvomu uporabite standardne mednarodne simbole (K, Q, R, B, N, črke a–h, številke 1–8, +, #, x, O-O, =Q), saj jih razumejo vsi igralci in računalniški programi.