Chytridiomycota (hitridi): primitivne vodne glive, ogrožajo dvoživke

Chytridiomycota je filum v kraljestvu gliv. Ime izhaja iz grške besede chytridium (iz grškega chytridion, kar pomeni "lonček") — drobna posodica ali struktura, ki vsebuje spore.

Morfologija in osnovne značilnosti

Hitridi so med najbolj primitivnimi in morfološko preprostimi glivami. Celice pogosto tvorijo enocelične ali preprosto večcelične organizme z razvejanimi rhizoid (korena podobnimi izrastki), ki pripenjajo glivo na podlago in vsrkavajo hranila. Celične stene običajno vsebujejo chitin, kot pri večini drugih gliv.

Tipična lastnost hitridov so motilne zoospore in gameti: oba tipa gamet ali zoospor je mobilna zaradi enega posteriornega bička (whiplash biček), kar je pri glivah edinstveno in kaže na njihove evolucijske povezave z drugimi skupinami eukariotov.

Taksonomija in raznolikost

Večina opisov navaja okoli 1 000 opisanih vrst chytridov razporejenih v številnih rodovih in redih (v preteklosti so jih pogosto uvrščali v približno 5 glavnih redov). Molekularne raziskave kažejo, da je raznolikost hitridov verjetno precej večja, saj so odkrili številne še nepoimenovane vrste in ločene filogenetske linije.

Življenjski cikel in prehranjevanje

Hitridi lahko živijo kot saprofiti (razgrajujejo razpadlo organsko snov), kot paraziti alg, rastlin, protistov in nekaterih živalskih vrst ali kot simbionti. Energijo pridobivajo predvsem iz neživih in živih organskih snovi (energija iz organske snovi).

Razmnoževanje poteka bodisi nespolno — preko zoospor, ki izhajajo iz zoosporangijev in se s pomočjo bička premikajo v vodi ali vlažnem okolju — bodisi spolno, pri čemer se tvorijo gameti (mobilne gamete imajo prav tako en biček). Nekatere vrste tvorijo odporne spore ali resting sporangije, ki preživijo neugodne razmere.

Habitat in ekološka vloga

Mnoge vrste chytridov najdemo v sladkih vodah, tudi v tleh in na vlažnih površinah. V vodi pogosto napadajo alge in rastlinske ostanke, s čimer pomembno prispevajo k razgradnji organskih snovi in kroženju hranil. Hitridi so torej pomemben del mikrobnih mrež in prehranskih verig v vodnih in vlažnih kopenskih ekosistemih.

Chytridi in dvoživke — bolezni in vpliv

Nekatere vrste chytridov so znane po tem, da v velikem številu povzroče obolevnost in pogin dvoživk. Najbolj znani povzročitelji bolezni so glivi iz rodov Batrachochytrium, predvsem Batrachochytrium dendrobatidis (Bd) in Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal). Bolezen, imenovana chytridiomycosis, prizadene kožo dvoživk, kar je za te živali kritično, saj so njihove kože pomembne za dihanje, uravnavanje vode in elektrolitov.

Patogeneza je zdaj precej bolje razumljena kot v preteklosti: okužba povzroči zadebelitev in luščenje kože (hiperkeratozo), kar moti osmoregulacijo in vodi do neravnovesja elektrolitov. Posledica je pogosto srčni zastoj in smrt prizadetih posameznikov. Mehanizmi, s katerimi se gliva širi in vzpostavi invazijo tkiva, so predmet intenzivnih raziskav, vključno z vlogami enzimske razgradnje povrhnjice in imunskih odzivov gostitelja.

Širjenje, ogroženost in ukrepi

Chytridi so se razširili po svetu delno zaradi trgovine z živalmi, premikanja tal in rastlin ter človekovih dejavnosti, ki omogočajo prenos spor in okuženih živali. Nekatere populacije dvoživk so zaradi chytridnih izbruhov doživele drastične upade ali celo izumrtja.

Ukrepi za zmanjšanje vpliva vključujejo:

• biosekuriteta (dezinfekcija opreme, nadzor gibanja amfibiotov);
• monitoring in zgodnje odkrivanje okužb;
• upravljanje uvoza in trgovanja z dvoživkami;
• zdravljenje manjših populacij (npr. kopeli z antimikotiki, kot je itrakonazol, pod nadzorom strokovnjakov);
• programi zaščite v ujetništvu in rehabilitacije ogroženih vrst;
• izobraževanje javnosti in znanstvene raziskave za razvoj cepljenj ali drugih ukrepov dolgoročne obrambe.

Zaključek

Hitridi (Chytridiomycota) so pomembna, evolucijsko stara skupina gliv z raznolikimi oblikami življenja — od koristnih razkrojevalcev do nevarnih parazitov. Njihova sposobnost tvorbe motilnih spor in parasitizma jima omogoča učinkovit razširjenost v vodnih in vlažnih okoljih. Posebno pozornost zahtevajo vrste, ki povzročajo chytridiomycosis pri dvoživkah, saj imajo potencial povzročiti velike izgube biotske raznovrstnosti; zato so potrebni uravnoteženi raziskovalni, varstveni in upravljalski ukrepi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Chytridiomycota?

V: Od kod izvira ime Chytridiomycota?

V: Kje najdemo veliko chytridijev?

V: Koliko je vrst hitridov in kako so razporejeni po redovih?

V: Iz česa dobivajo hitridi energijo?

V: Kako so zoospore in gamete hitridov mobilne?

V: Kateri so nekateri negativni vplivi hitridov?

Išči po črki