Podnebna občutljivost

Kako občutljivo je podnebje?

Podnebni znanstveniki ne poznajo dobro občutljivosti podnebja, vendar menijo, da je verjetno med 1,5 °C in 4,5 °C. Če bi bilo torej v ozračju dvakrat več CO₂ kot leta 1750, bi bila Zemlja po več tisoč letih verjetno toplejša za 1,5 °C do 4,5 °C.

Kako to vemo?

Podnebno občutljivost lahko ugotovimo na tri načine. Prvi način je, da si ogledamo meritve temperature, opravljene vsako leto od leta 1750, in jih primerjamo z meritvami, koliko toplogrednih plinov je bilo v istem času v ozračju. Drugi način je, da poskušamo ugotoviti, koliko toplogrednih plinov je bilo in kakšna je bila temperatura v daljni preteklosti, preden so jih ljudje začeli meriti. Na primer z merjenjem, koliko CO₂ je v drobnih mehurčkih zraka, ujetih globoko v polarnem ledu pred tisočletji. Tretji način je izdelava računalniških modelov podnebnega sistema.

Zakaj je pomembno bolje poznati občutljivost podnebja?

Cilj Pariškega sporazuma je ohraniti globalno segrevanje pod 2 °C. Če je podnebje zelo občutljivo, bo to zelo težko, zato bi morali ljudje in države hitreje preiti na uporabo čistejše energije. Če pa podnebje ni zelo občutljivo, bi bilo morda škoda denarja, če bi prenehali uporabljati elektrarne na premog, ki so še vedno skoraj nove. Zato je zelo pomembno natančneje ugotoviti, kakšna je občutljivost podnebja.

Zakaj je to težko ugotoviti?

Težko je ugotoviti, kako občutljivo je podnebje, saj se po tem, ko se zaradi učinka tople grede Zemlja nekoliko segreje, pojavi veliko različnih vrst povratnih učinkov, ki lahko segrevanje pospešijo ali upočasnijo. Zaradi toplote na primer iz morja izhlapi več vode, ta vodna para pa je toplogredni plin, zaradi česar se Zemlja še bolj segreje. Znanstveniki so dokaj prepričani, da večina povratnih informacij pospešuje segrevanje: ker pa so povratne informacije tako zapletene, jih ne razumejo najbolje, včasih pa njihovi računalniki niso dovolj hitri, da bi opravili dovolj izračunov za dober odgovor. Projekt, pri katerem sodelujejo, da bi bolje razumeli, se imenuje projekt CMIP (Coupled model intercomparison project). Ena od stvari, ki jih skušajo bolje razumeti, so oblaki, saj bi lahko imeli velik pomen.

Ta diagram prikazuje splošno predstavo o občutljivosti podnebja. Ko ljudje izpuščajo CO2 , se Zemlja segreva. To segrevanje je še večje zaradi večine povratnih informacij. Obstaja veliko različnih vrst povratnih informacij. Ena od povratnih informacij je, da se ob prvem segrevanju stopi led, ki je odbijal veliko sončne svetlobe, zato lahko sončna svetloba posije na morje, ki je bilo prej pod ledom, in morje postane toplejše.

Različni načini govorjenja o občutljivosti podnebja

Ljudje, ki razmišljajo o 21. stoletju, lahko o občutljivosti podnebja govorijo drugače kot tisti, ki razmišljajo o tisočletjih v prihodnosti.

Ko se količina CO2 preneha povečevati

Če se količina CO₂ vsako leto postopoma poveča za 1 %, je prehodni podnebni odziv (TCR) povečanje temperature do leta, ko se podvoji. To je verjetno med 1 °C in 2,5 °C. Ker je to nekoliko podobno temu, kar bi se lahko zgodilo v tem stoletju, je to morda za večino ljudi najbolj uporaben način, kako govoriti o podnebni občutljivosti, ko govorijo o Pariškem sporazumu.

Ko je temperatura oceana uravnotežena s temperaturo ozračja.

Toda večina dodatne toplote segreva oceane, in ko se količina CO₂ preneha povečevati, del te toplote zapusti oceane in tisočletja počasi segreva ozračje. Ravnovesna podnebna občutljivost (ECS) je temperatura, ki bi jo Zemlja dosegla, ko bi se ozračje ponovno uravnovesilo z oceani, če bi se količina CO₂ prenehala povečevati, vendar bi ostala na dvojni ravni.