Kava (Coffea): rod, vrste, pridelava, kofein in uporaba

Coffea (kava) je rod cvetočih rastlin iz družine Rubiaceae. Od približno 120 vrst kavo pripravljamo le iz dveh, Coffea arabica in C. canephora.

Coffea so grmi ali majhna drevesa, ki izvirajo iz subtropske Afrike in južne Azije. Semena se v trgovini s kavo imenujejo "zrna". Zrna obeh proizvodnih vrst se pogosto gojijo v tropskih državah. Kava je ena glavnih svetovnih pridelkov in je glavni izvozni proizvod nekaterih držav.

Kofein v kavnih zrnih ščiti semena rastline. To je oblika naravne obrambe rastlin pred rastlinojedci. Kofein vsebujejo tudi plodovi in listi, iz katerih lahko pripravimo čaj, imenovan "čaj iz kavnih češenj". Plodovi se uporabljajo tudi v številnih vrstah brezalkoholnih pijač.

Rastline napadajo številni škodljivci, ki vplivajo na pridelavo kave. Kavo uporabljajo ličinke nekaterih vrst Lepidoptera (metulji in molji) kot hranilno rastlino.

Vrste in razlikovanje

Najpomembnejši pridelovalni vrsti sta Coffea arabica (arabika) in Coffea canephora (robusta). Arabica ima običajno bolj kompleksen okus, manj kofeina in potrebuje višje nadmorske višine ter hladnejše noči; velja za kakovostnejšo v specializirani industriji. Robusta ima več kofeina, je bolj odporna na bolezni in škodljivce ter prinaša večji in stabilnejši donos; pogosto se uporablja v mešanicah za espresso in v instantni kavi.

Pridelava in obdelava

Glavni postopki pri pridelavi vključujejo sajenje, obiranje, predelavo plodov in sušenje zrn. Obiranje je lahko ročno (selektivno obiranje zrelih plodov) ali mehanizirano. Po obiranju so najpogostejše metode predelave:

• Umivanje (washed): meso ploda se odstrani, semena fermentirajo in speremo, kar pogosto daje bolj čisto aromo.
• Naravna (natural/dry): plodovi se sušijo celotni, semena se ločijo po sušenju; metoda daje polnejše, sadnejše okuse.
• Honey/pulped natural: del mesa ploda ostane na zrnu med sušenjem, kar ustvarja okuse nekje med umivanjem in naravno metodo.

Po sušenju sledi luščenje zrn (milling), razvrščanje po velikosti in gostoti ter praženje, ki določi končen okus in aromo. Stopnja praženja (svetlo, srednje, temno) močno vpliva na senzorične lastnosti.

Uporaba in oblike priprave

Kava se uživa v mnogih oblikah: espresso, filter, perkolator, turška kava, French press, hladna kava (cold brew) in instant. Poleg pitja kot napitka se kava uporablja tudi v kulinariki (sladoledi, peciva), kot aromatizator in v kozmetiki. Zrna se včasih dodatno obdelajo (dekofeinizacija) za ljudi, ki se želijo izogniti kofeinu; ta postopek odstrani večino kofeina, nekatere spojine okusa pa lahko ostanejo prizadete.

Kofein in druge snovi

Kofein deluje kot naravni insekticid in stimulant za človeka; povprečna vsebnost se razlikuje glede na vrsto in pripravo. Poleg kofeina kava vsebuje številne fenolne spojine in antioksidante (npr. klorogenske kisline), ki prispevajo k okusu in možnim zdravstvenim učinkom. Uživanje kave lahko prinese kratkotrajno povečanje pozornosti in budnosti, a pretirano uživanje lahko povzroči nemir, nespečnost ali prebavne težave pri občutljivih posameznikih.

Bolezni, škodljivci in vpliv okolja

Med najresnejšimi škodljivci in boleznimi sta coffee berry borer (majhen hrošč, ki poškoduje plodove) in listna rja (Hemileia vastatrix), glivična bolezen, ki lahko močno zmanjša pridelek. Poleg tega so pomembni tudi nematode, drugi insekti in bolezni korenin. Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv za pridelavo – premik primernih območij, višje temperature in spremenjeni padavinski vzorci povečujejo pritisk bolezni in škodljivcev.

Gospodarski in socialni pomen

Kava je ključna za gospodarstva številnih držav, zlasti v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji. Največji proizvajalci so med drugim Brazilija, Vietnam, Kolumbija, Indonezija in Etiopija. Kava zagotavlja zaposlitev milijonom ljudi v proizvodni, predelovalni in izvozni verigi. Hkrati so pomembna vprašanja trajnosti: negotovost dohodkov pridelovalcev, izkoriščanje delovne sile, krčenje gozdov zaradi nasadov in uporaba pesticidov. Pobude kot so ekološka pridelava, Fair Trade in pridelava v senci (shade-grown) poskušajo izboljšati socialne in okoljske razmere.

Dodatne zanimivosti

• Plodovi kave (kavni češnje) imajo užitno meso; iz sušenih luščin se pripravlja napitek, imenovan cascara ali čaj iz kavnih češenj.
• Različne sorte in mikrogeografije (terroir) vplivajo na aromatski profil zrn, zato specializirani pridelovalci izpostavljajo poreklo in obdelavo kot del vrednosti izdelka.

Skupaj je rod Coffea gospodarsko in kulturno zelo pomemben: od biološke raznolikosti in kemije zrn do načinov pridelave, predelave in uživanja kave po vsem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: V kateri rod spada kava?

V: Koliko vrst Coffea se uporablja za pripravo kave?

V: Kje je rastlina doma?

V: Za kaj se uporablja kofein v kavnih zrnih?

V: Kakšno drugo uporabo ima plod poleg priprave čaja?

V: Ali obstajajo škodljivci, ki napadajo rastline in vplivajo na pridelavo?

V: Ali obstajajo vrste metuljev (Lepidoptera), ki uporabljajo kavo kot vir hrane?

Išči po črki