Ustava Združenega kraljestva: nenapisana ustava, viri in značilnosti
Razumite nenapisano ustavo Zd. kraljestva: viri (Magna Carta, zakoni, precedensi), ključne značilnosti, vloga parlamenta in pravnega sistema.
Ustava Združenega kraljestva je zbirka zakonov in pravil v Združenem kraljestvu, ki urejajo organizacijo države ter osnovne pravice in svoboščine ljudi. Za razliko od mnogih držav nima enotnega, kodificiranega ustavnega dokumenta; sestavljena je iz različnih virov, ki skupaj tvorijo delujoč ustavni red.
Viri ustave
- Pisni zakoni (statutni zakon) – večina ustavnih določb je zapisana v sprejetih zakonih, na primer tisti, ki urejajo pravice, volitve, razdelitev oblasti in devolucijo. V te vire se uvrščajo tudi zgodovinski akti, iz katerih izhajajo temeljne pravice in pravni okvir (npr. Magna listina iz leta 1215 in Zakonom o listini o pravicah iz leta 1689), pa tudi sodobnejši zakoni parlamenta.
- Običajno pravo (common law) – pomemben del ustave izhaja iz sodnih odločitev, torej iz pravnega ali sodnega precedensa, ki ga ustvarjajo sodniki v več sto letih. Ta pravila se razvijajo postopoma skozi sodno prakso.
- Ustavni konvenciji – nepisana pravila in politične navade, ki niso pravno izvršljiva pred sodišči, pa so vseeno politično obvezujoče (na primer konvencije o vlogi monarha, imenovanju premierja in delovanju kabinetov).
- Dela avtoritet – strokovna dela o ustavnem pravu (npr. Avtorji, kot je A. V. Dicey) in sodna praksa delujejo kot smernice in merila za razumevanje ustave.
- Mednarodne in evropske pogodbe ter zakonodaja – v preteklosti je bil pomemben vpliv evropskega prava (npr. preko European Communities Act 1972), kar se je z odhodom iz EU spremenilo, vendar imajo mednarodne pogodbe, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah, še vedno velik pomen (posebno preko Human Rights Act 1998).
- Kraljeva prešernost (royal prerogative) – ostanki izvršilnih pooblastil monarhije, ki jih danes običajno uporablja vlada (npr. izdajanje zakonodajnih ukazov v določenih zadevah, vprašanja vojne in miru, izdaja vizumov), čeprav je njihova uporaba z leti omejena in nadzorovana s parlamentarnimi zakoni in sodnimi odločbami.
Zakaj nekateri govorijo o "nenapisani" ustavi
Ustava Združenega kraljestva ni napisana v enem samem dokumentu, kot je to v mnogih drugih državah. Pravzaprav ustava Združenega kraljestva sploh ni v celoti zapisana. Nekaj je mogoče najti v pisni obliki, začenši z Magno listino iz leta 1215 in Zakonom o listini o pravicah iz leta 1689 ter vključno s sodobnejšimi zakoni parlamenta. Drugi njeni deli veljajo za običajno pravo in so sestavljeni iz odločitev sodnikov v več sto letih v sistemu, imenovanem pravni ali sodni precedens. Zaradi tega nekateri pravijo, da ima Združeno kraljestvo dejansko ali "nenapisano" ustavo.
Tehnične in praktične značilnosti
- Parlamentarna suverenost – ena temeljnih značilnosti je načelo, da ima parlament (pri čemer se običajno misli na parlament Združenega kraljestva) neomejeno zakonodajno moč; nobeno sodišče ne more formalno razglasiti zakona za neveljavnega kot neskladen z ustavo, ker ustava ni zakon višje moči.
- Vladavina prava – pravni sistem temelji na načelu, da so vsi, vključno z državnimi organi, podrejeni zakonu ter da obstajajo sodni mehanizmi za varstvo pravic in nadzor nad izvršilno vejo oblasti.
- Nezdružena ločitev oblastí – v praksi obstajajo mehanizmi ločitve oblasti, vendar niso strogo ustavni kot v nekaterih drugih državah; izvršilna veja (vlada) izhaja iz zakonodajne (parlamenta) in je politično povezana z njo.
- Fleksibilnost in spremenljivost – ker ni rigidne ustave višje moči, jo je mogoče spremeniti z običajnim zakonskim postopkom, kar omogoča hitrejše prilagajanje političnim in družbenim spremembam, a to prinaša tudi nevarnost, da trenutna politična večina spreminja temeljne okvirje brez širšega soglasja.
- Devolucija – z zakoni iz poznega 20. stoletja so Škotska, Wales in Severna Irska pridobile lastne devolucijske institucije in pristojnosti, kar je spremenilo enotno naravo upravljanja in uvedlo kompleksnost delitve pristojnosti med Londonom in posameznimi deželami.
- Politične konvencije in prakse – mnoge pomembne ustavne norme (npr. kako se oblikuje vlada, vloga monarha) so vezane na politične konvencije, ki niso pravno izvršljive, a so pomembne za delovanje sistema.
Pravne in politične posledice
Uporaba besede "nenapisan" je problematična, saj je večina britanskih zakonov in pravil zapisana v obliki zakonov ali sodnih odločb, prava pravičnosti in v različnih pogodbah. Večino teh zakonov sprejme parlament Združenega kraljestva. Ker je večina ustave zapisana na ta način, je tehnično nepravilno, da jo imenujemo "nenapisana" ali "de facto". Vendar se ti besedi še vedno uporabljata.
Ustava Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske se od večine drugih ustav še bolj razlikuje po tem, da je le običajen sklop zakonov in ne "višji" zakon, ki ga vlada ne more preprosto spremeniti. Ustava nima večje veljave kot kateri koli drug zakon v Združenem kraljestvu, vlada pa jo lahko spremeni samo s sprejetjem novega zakona. To daje politično moč parlamentu, hkrati pa odpira vprašanja o varstvu temeljnih pravic, dolgotrajnih institucij in potreb po večji pravni jasnosti.
Razprave o kodifikaciji in reformah
V javnosti in med pravniki potekajo od časa do časa razprave o tem, ali bi Združeno kraljestvo potrebovalo napisano (kodificirano) ustavo. Zagovorniki trdijo, da bi to povečalo jasnost, varstvo pravic in stabilnost; nasprotniki opozarjajo na izgubo prilagodljivosti ter možnosti, da se ustava zastara ali postane politično konfliktnost. V praksi so bile uvedene številne reforme (npr. ustanovitev neodvisnega Supreme Court, devolucija, sprejetje Human Rights Act ipd.), ki so pokazale, da sistem lahko razvija svoje temeljne norme tudi brez enotne kodifikacije.
Na kratko: ustava Združenega kraljestva je mešanica pisnih zakonov, pravnega precedensa, političnih konvencij in zgodovinskih pisem, ki skupaj urejajo državo. Njena nenapisana narava ji daje značilno prilagodljivost, hkrati pa sproža trajne razprave o tem, kako najbolje varovati temeljne pravice in stabilnost ustavnega reda.
.jpg)
Magna Carta (Velika listina), prvi dokument, s katerim se je začela ustanavljati ustava Združenega kraljestva.
Ustavna načela
Parlamentarna suverenost
Parlamentarna suverenost pomeni, da lahko parlament Združenega kraljestva sprejme, spremeni ali odpravi kateri koli zakon. Države s kodificiranimi ("pisanimi") ustavami imajo običajno vrsto pravil, ki zakonodajalcem otežujejo spreminjanje ustave. V Združenem kraljestvu se lahko ustava spremeni z novim zakonom.
Pravna država
V Združenem kraljestvu velja pravna država. To pomeni, da morajo vsi, tudi pomembni vladni uradniki, spoštovati zakone. Pravna država pomeni tudi, da ljudje ne morejo biti kaznovani, če storijo nekaj, kar ni nezakonito.
Ustavna monarhija
Združeno kraljestvo je ustavna monarhija. To pomeni, da ima kraljico ali kralja. O kraljici ali kralju odloča to, ali so bili njuni starši ali drugi bližnji sorodniki kralj ali kraljica. Najstarejši bratje so nekoč najprej dobili pravico biti kralj, nato naslednji brat in tako naprej, na hčere pa so se obrnili šele, ko ni bilo sinov. Vendar je kraljica Elizabeta II. to spremenila in na novo napisala zakon, tako da zdaj naslednji monarh postane najstarejši otrok, ne glede na spol te osebe.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je ustava Združenega kraljestva?
O: Ustava Združenega kraljestva je zbirka zakonov in pravil, ki urejajo organizacijo države ter varujejo osnovne pravice in svoboščine njenih prebivalcev.
V: Ali je ustava Združenega kraljestva napisana v enem samem dokumentu?
O: Ne, ni napisana v enem samem dokumentu, kot so ustave številnih drugih držav. Sploh ni v celoti zapisana. Nekatere dele je mogoče najti v pisni obliki, kot sta Magna Carta iz leta 1215 in Bill of Rights Act 1689, drugi deli pa veljajo za običajno pravo, sestavljeno iz odločitev sodnikov v več sto letih.
V: Kako nekateri imenujejo ustavo Združenega kraljestva?
O: Nekateri jo imenujejo "nenapisana" ali "dejanska" ustava, ker je večina britanskih zakonov in pravil zapisana v obliki zakonov, sodnih odločb, pravnega prava ali pogodb, namesto da bi jih vseboval en sam dokument.
V: Ali je prav, da jo imenujemo "nenapisana" ali "de facto"?
O: Ne, ker je večina ustave zapisana na ta način, ni tehnično pravilno, da bi jo imenovali "nenapisana" ali "de facto". Vendar se te besede še vedno uporabljajo.
V: V čem se ustava Združenega kraljestva razlikuje od ustave drugih držav?
O: Ustava Združenega kraljestva se od ustav drugih držav razlikuje po tem, da nima višje veljave kot kateri koli drug zakon v državi; to pomeni, da jo lahko vlada spremeni samo s sprejetjem novega zakona.
V: Kdo ustvarja zakone za Veliko Britanijo?
O: Zakone za Veliko Britanijo sprejema parlament Združenega kraljestva.
Iskati