Alfred Tennyson: biografija viktorijanskega pesnika (1809–1892)
Alfred Tennyson, 1. baron Tennyson, FRS (6. avgust 1809 – 6. oktober 1892) je bil pesnik laureat v viktorijanski dobi v Združenem kraljestvu. Še vedno velja za enega najbolj priljubljenih in vplivnih pesnikov v angleškem jeziku; njegova dela so zaznamovala literarni okus 19. stoletja in ostajajo pogosto brana tudi danes.
Glavna dela in slog
Tennyson je bil posebej mojster kratkih, intenzivnih pesmi in kratkih lirsko-reflektivnih verzov. Med njegova najbolj znana krajša dela sodijo In the valley of Cauteretz, Break, break, break, The Charge of the Light Brigade, Tears, idle tears in Crossing the Bar. Veliko njegovih verzov, kot je The Lotus Eaters, črpa iz klasičnih mitoloških motivov in legendarne predaje. Bil je tudi pomemben uporabnik in razvijalec praznih verzov (blank verse), kar lahko vidimo v večjih delih, med drugim v Kraljevih idilah, Odiseji in Tithonusu. Tennyson se je preizkusil tudi v dramatiki, vendar mu igre niso prinesle istega uspeha kot poezija.
Življenje in izobraževanje
Rojen je bil v majhnem kraju Somersby v okrožju Lincolnshire. Prihodnost mu je obetala izobraževalna pot: obiskoval je lokalno gimnazijo in nadaljeval študij na Trinity College v Cambridgeu, kjer je spoznal bližnjega prijatelja Arthurja Hallama. To prijateljstvo in Hallamova prezgodnja smrt sta močno vplivala na Tennysonovo poezijo; smrt prijatelja je postala osrednji motiv njegove velike elegije In Memoriam A.H.H..
Kariera in poklicni položaji
Tennyson je svojo slavo gradil postopoma. Zbirke pesmi, ki jih je izdajal med 1830-imi in 1840-imi, so postopoma utrdile njegovo mesto v literarni sferi. Leta 1850 ga je monarhija imenovala za pesnika laureata (Poet Laureate), položaj, ki ga je zasedal vse do smrti. V poznejših letih mu je priznanje izrazila tudi država z dodelitvijo plemiškega naslova: bil je ustvarjen 1. baron Tennyson.
Teme, tehnike in vplivi
Tennysonova poezija je znana po glasoviti, melodični rimi, bogatih podobah in sposobnosti izražanja globoke osebne stiske ter kolektivnih skrbi svoje dobe. Pogosto je obravnaval teme minljivosti, žalosti, vere in dvoma, pa tudi ljubezni do narave in navdušenje nad srednjeveško legendno snovjo (Arthurijada). Njegov slog vključuje lirski monolog, kompleksno metrično igro in uporabe simbolov, ki so navdihovali številne poznejše pesnike in dramatike.
Zapustina
Tennysonov vpliv se meri v več dimenzijah: njegova dela so postala sestavni del literarne izobrazbe, mnoge njegove vrstice so všle v splošno kulturo, vplival pa je tudi na razvoj angleške poezije v prehodu med romantiko in modernizmom. Umrl je 6. oktobra 1892; slavno je pokopan v Westminstrski opatiji, kjer počiva med drugimi velikani britanske literature. Njegova dela ostajajo predmet študija in številnih prevodov, pogosto pa se pojavljajo tudi v glasbenih in gledaliških priredbah.
Med najpomembnejšimi Zbirkami in poemami lahko omenimo: Poems (1830, 1842), In Memoriam A.H.H., The Idylls of the King (Kraljeve idile), The Charge of the Light Brigade in različne krajše lirike, ki še danes navdušujejo bralce po vsem svetu.
Rdeč v zobeh in krempljih
In Memoriam A.H.H. je pesem, ki jo je Tennyson napisal v spomin na svojega najboljšega prijatelja Arthurja Hallama. Hallam je bil njegov pesniški kolega in sošolec na kolidžu Trinity v Cambridgeu. Bil je zaročen s Tennysonovo sestro, vendar je umrl zaradi možganske krvavitve, preden sta se lahko poročila.
Pesem je bila objavljena, potem ko je Tennyson prebral knjigo Roberta Chambersa, ki je podpirala evolucijo. Fundamentalistična ideja o nezmotljivosti Svetega pisma je bila v nasprotju z znanostjo. Tennyson je težave, ki jih je evolucija povzročila veri v "resnice, ki jih nikoli ni mogoče dokazati", izrazil v pesmi.
Pesem je predolga, da bi jo lahko v celoti citirali, vendar je iz nje razvidno, kako je razmišljal o živem svetu:
Ali sta Bog in narava takrat v sporu?
da narava daje tako zlobne sanje?
Zdi se, da je zelo previdna,
Tako brezbrižno do samskega življenja;
da sem, glede na povsod
Njena skrivnost je v njenih dejanjih,
In ugotovil, da je od petdesetih semen
Pogosto prinese le enega.
Pogosto citirani stavek je naveden kmalu zatem, v 56. členu. Nanaša se na človeštvo:
Kdo je zaupal Bogu, je bil res ljubezen
In ljubezen je zadnji zakon stvarstva
čeprav je narava, rdeča v zobeh in krempljih
s sotesko, kričal proti svoji veri.
Besedna zveza Narava, rdeča v zobeh in krempljih je bila uporabljena kot prispodoba za življenje na splošno, še preden je bilo objavljeno Darwinovo delo Izvor vrst.
Bolje je ljubiti in izgubiti...
Pesem ima še eno, morda še bolj znano vrstico:
Naj se zgodi karkoli, je to res;
To občutim, ko sem najbolj žalosten;
'Bolje je ljubiti in izgubiti
kot pa nikoli ne ljubiti.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Alfred Tennyson?
O: Alfred Tennyson je bil pesnik viktorijanske dobe in lovorika za pesnika v Združenem kraljestvu.
V: Po kakšni vrsti poezije je bil Tennyson znan?
O: Tennyson je bil odličen v pisanju kratke lirike, večina njegovih verzov pa je temeljila na klasičnih mitoloških temah.
V: Kateri so primeri Tennysonove kratke lirike?
O: Nekateri primeri Tennysonove kratke lirike so: V dolini Cauteretz, Break, break, break, The Charge of the Light Brigade, Tears, idle tears in Crossing the Bar.
V: Ali je Tennyson napisal kakšen pomemben prazen verz?
O: Da, Tennyson je napisal pomembna dela v verzih, kot so Kraljeve idile, Odisej in Tithonus.
V: Ali je bil Tennyson uspešen kot dramatik?
O: Ne, Tennyson je poskušal pisati drame, vendar njegove igre niso bile zelo uspešne.
V: Kdaj se je Tennyson rodil in kdaj je umrl?
O: Tennyson se je rodil 6. avgusta 1809 in umrl 6. oktobra 1892.
V: Zakaj je Tennyson še danes priljubljen?
O: Tennyson je zaradi svojih odličnih pisateljskih sposobnosti in pesniških tem še vedno eden najbolj priljubljenih pesnikov v angleškem jeziku.
