Alfred Tennyson

Rdeč v zobeh in krempljih

In Memoriam A.H.H. je pesem, ki jo je Tennyson napisal v spomin na svojega najboljšega prijatelja Arthurja Hallama. Hallam je bil njegov pesniški kolega in sošolec na kolidžu Trinity v Cambridgeu. Bil je zaročen s Tennysonovo sestro, vendar je umrl zaradi možganske krvavitve, preden sta se lahko poročila.

Pesem je bila objavljena, potem ko je Tennyson prebral knjigo Roberta Chambersa, ki je podpirala evolucijo. Fundamentalistična ideja o nezmotljivosti Svetega pisma je bila v nasprotju z znanostjo. Tennyson je težave, ki jih je evolucija povzročila veri v "resnice, ki jih nikoli ni mogoče dokazati", izrazil v pesmi.

Pesem je predolga, da bi jo lahko v celoti citirali, vendar je iz nje razvidno, kako je razmišljal o živem svetu:

Ali sta Bog in narava takrat v sporu?

da narava daje tako zlobne sanje?

Zdi se, da je zelo previdna,

Tako brezbrižno do samskega življenja;

da sem, glede na povsod

Njena skrivnost je v njenih dejanjih,

In ugotovil, da je od petdesetih semen

Pogosto prinese le enega.

Pogosto citirani stavek je naveden kmalu zatem, v 56. členu. Nanaša se na človeštvo:

Kdo je zaupal Bogu, je bil res ljubezen

In ljubezen je zadnji zakon stvarstva

čeprav je narava, rdeča v zobeh in krempljih

s sotesko, kričal proti svoji veri.

Besedna zveza Narava, rdeča v zobeh in krempljih je bila uporabljena kot prispodoba za življenje na splošno, še preden je bilo objavljeno Darwinovo delo Izvor vrst.

Bolje je ljubiti in izgubiti...

Pesem ima še eno, morda še bolj znano vrstico:

Naj se zgodi karkoli, je to res;

To občutim, ko sem najbolj žalosten;

'Bolje je ljubiti in izgubiti

kot pa nikoli ne ljubiti.