Alfred Tennyson, 1. baron Tennyson, FRS (6. avgust 1809 – 6. oktober 1892) je bil pesnik laureat v viktorijanski dobi v Združenem kraljestvu. Še vedno velja za enega najbolj priljubljenih in vplivnih pesnikov v angleškem jeziku; njegova dela so zaznamovala literarni okus 19. stoletja in ostajajo pogosto brana tudi danes.

Glavna dela in slog

Tennyson je bil posebej mojster kratkih, intenzivnih pesmi in kratkih lirsko-reflektivnih verzov. Med njegova najbolj znana krajša dela sodijo In the valley of Cauteretz, Break, break, break, The Charge of the Light Brigade, Tears, idle tears in Crossing the Bar. Veliko njegovih verzov, kot je The Lotus Eaters, črpa iz klasičnih mitoloških motivov in legendarne predaje. Bil je tudi pomemben uporabnik in razvijalec praznih verzov (blank verse), kar lahko vidimo v večjih delih, med drugim v Kraljevih idilah, Odiseji in Tithonusu. Tennyson se je preizkusil tudi v dramatiki, vendar mu igre niso prinesle istega uspeha kot poezija.

Življenje in izobraževanje

Rojen je bil v majhnem kraju Somersby v okrožju Lincolnshire. Prihodnost mu je obetala izobraževalna pot: obiskoval je lokalno gimnazijo in nadaljeval študij na Trinity College v Cambridgeu, kjer je spoznal bližnjega prijatelja Arthurja Hallama. To prijateljstvo in Hallamova prezgodnja smrt sta močno vplivala na Tennysonovo poezijo; smrt prijatelja je postala osrednji motiv njegove velike elegije In Memoriam A.H.H..

Kariera in poklicni položaji

Tennyson je svojo slavo gradil postopoma. Zbirke pesmi, ki jih je izdajal med 1830-imi in 1840-imi, so postopoma utrdile njegovo mesto v literarni sferi. Leta 1850 ga je monarhija imenovala za pesnika laureata (Poet Laureate), položaj, ki ga je zasedal vse do smrti. V poznejših letih mu je priznanje izrazila tudi država z dodelitvijo plemiškega naslova: bil je ustvarjen 1. baron Tennyson.

Teme, tehnike in vplivi

Tennysonova poezija je znana po glasoviti, melodični rimi, bogatih podobah in sposobnosti izražanja globoke osebne stiske ter kolektivnih skrbi svoje dobe. Pogosto je obravnaval teme minljivosti, žalosti, vere in dvoma, pa tudi ljubezni do narave in navdušenje nad srednjeveško legendno snovjo (Arthurijada). Njegov slog vključuje lirski monolog, kompleksno metrično igro in uporabe simbolov, ki so navdihovali številne poznejše pesnike in dramatike.

Zapustina

Tennysonov vpliv se meri v več dimenzijah: njegova dela so postala sestavni del literarne izobrazbe, mnoge njegove vrstice so všle v splošno kulturo, vplival pa je tudi na razvoj angleške poezije v prehodu med romantiko in modernizmom. Umrl je 6. oktobra 1892; slavno je pokopan v Westminstrski opatiji, kjer počiva med drugimi velikani britanske literature. Njegova dela ostajajo predmet študija in številnih prevodov, pogosto pa se pojavljajo tudi v glasbenih in gledaliških priredbah.

Med najpomembnejšimi Zbirkami in poemami lahko omenimo: Poems (1830, 1842), In Memoriam A.H.H., The Idylls of the King (Kraljeve idile), The Charge of the Light Brigade in različne krajše lirike, ki še danes navdušujejo bralce po vsem svetu.