Poddružino Deomyinae sestavljajo štirje rodovi mišim podobnih glodavcev. Do nedavnega so jih uvrščali v poddružini Murinae in Dendromurinae. Včasih jih imenujejo Acomyinae, zlasti v virih, ki so nastali pred odkritjem, da je del tega rodu tudi vezna podgana Deomys ferugineus. Starejše in ustreznejše ime, ki se danes pogosteje uporablja, je Deomyinae.

Taksonomija in filogenetske ugotovitve

Deomini nimajo jasnih skupnih morfoloških značilnosti, po katerih bi jih bilo mogoče zanesljivo ločiti od drugih muroidov. Predlagani so bili nekateri subtilni znaki, predvsem pri strukturi tretjega zgornjega molarja, vendar so se sodobne klasifikacije večinoma opirale na molekularne dokaze. Poddružina je zato združena predvsem na podlagi skupnih genetskih mutacij. Te ugotovitve so bile potrjene z dobro statistično podporo, z uporabo jedrske in mitohondrijske DNK ter tehnik, kot je hibridizacija DNK–DNK.

Zaradi pomanjkanja izrazitih fizičnih značilnosti, ki bi enoznačno podprle to skupino, obstaja verjetnost, da se bo sestava poddružine s prihodnjimi analizami še spremenila. Veliko rodov, ki jih trenutno uvrščamo v Murinae ali Dendromurinae, še ni bilo vključeno v obsežne molekularne študije; ko bodo, so možna presenečenja in preureditve taksonomije.

Razširjenost in habitat

Vsi rodovi, ki jih trenutno štejemo v Deomyinae, so prisotni v Afriki, kar nakazuje, da so deomini najverjetneje izvirno afriška skupina. Poleg Afrike pa se nekateri predstavniki raztezajo tudi izven nje: v Aziji najdemo predvsem bodičaste miši Acomys spp., ki segajo v manjše dele Srednjega vzhoda in jugozahodne Azije. Habitati so raznoliki — od sušnih, skalnatih območij, grmišč in savan do vlažnih gozdov in obrežnih habitatov pri nekaterih vrstah.

Morfologija, vedenje in ekologija

Čeprav nimajo enotnih zunanjih značilnosti, posamezni rodovi kažejo prilagoditve na specifične načine življenja:

  • Acomys (bodičaste miši) — pogosto imajo trše, bodičaste dlake in so prilagojene sušnim ali kamenitim habitatom; nekatere vrste so znane po sposobnosti samoodbitja kože (skin autotomy) in izjemnega celjenja, zato so predmet biomedicinskih raziskav.
  • Deomys — zastopan z enim najbolj znanim predstavnikom, Deomys ferugineus, ki živi v obrežnih in močvirnatih predelih Afrike; značilen je za daljše drevo in dolg rep, ekologija pa vključuje nočno vedenje in iskanje žuželk.
  • Lophuromys (čopate oziroma krznenje miši) — robustne, kratkotrajne vrste z gosto krzno; pogosto so bolj mesojede ali insektivorne v primerjavi z drugimi manjši miškami.
  • Uranomys (npr. Ruddova miš) — manj pogost rod z omejenimi podatki o ekologiji, vendar običajno povezan s travnatimi in gozdnimi robovi.

Rodovi in vrste

V skupino Deomyinae trenutno spadajo 4 rodovi in 36 vrst. Med temi vrstami so tako široko razširjene in pogoste kot tudi redke oziroma slabo poznane, kar odraža raznolikost življenjskih strategij in stopenj raziskanosti v okviru te poddružine.

Ohranjenost in pomen raziskav

Stanje ohranjenosti se med vrstami zelo razlikuje: nekatere vrste Deomyinae, zlasti nekateri predstavniki Acomys, so pogoste in se dobro prilagajajo motnjam habitata, medtem ko so druge, z ožjimi življenjskimi nišami, občutljive na izgubo habitata, degradacijo mokrišč ali vplive kmetijstva. Zaradi molekularnih posebnosti te skupine in zanimivih fizioloških lastnosti (npr. regeneracija pri bodičastih miših) so deomini pomembni tudi za raziskave v evolucijski biologiji, ekologiji in medicini.

Skupno poudarjamo, da je razumevanje Deomyinae v veliki meri odvisno od nadaljnjih molekularnih analiz in temeljnih taksonomskih študij: z novimi podatki lahko pričakujemo natančnejšo razdelitev rodov in vrst ter boljše ocene njihove biogeografije in ogroženosti.