Dickinsonia je ena najbolj prepoznavnih in raziskanih vrst iz predkambrijskega obdobja, pripadajoča t. i. Ediacaran bioti. Gre za izumrle, mekanotelesne organizme z značilnim ploščatim, diskovitim ali elipsastim telesom, ki so bili razčlenjeni na ponavljajoče se enote. Na podlagi fosilnih najdb sodijo med zgodnje oblike večceličnih organizmov, vendar njihova natančna taksonomska pripadnost ostaja predmet razprav.
Opis in morfologija
Fosili Dickinsonia kažejo telo, ki je bilo sploščeno, debelo le nekaj milimetrov, pri velikih primerkih pa lahko tudi debelejše. Velikost sega od nekaj milimetrov do približno 1,4 metra v dolžino. Telo je razdeljeno na ponavljajoče segmente; v sredini je pogosto vidna izrazita centralna brazda, okoli nje pa zaporedje manj izrazitih reber ali enot. Segmentacija ni nujno klasična simetrija današnjih dvoječarnih (bilateralnih) živali — pri Dickinsonia in sorodnikih opazimo tako imenovano drsno (glide) simetrijo, pri kateri segmenti na nasprotnih straneh niso povsem vzporedi, temveč rahlo premaknjeni.
Kje so našli fosile
Fosile Dickinsonia so našli na več mestih po svetu, predvsem na sedimentnih površinah iz obdobja predkambrija. Najbolj vroči kandidati vključujejo Avstralijo (Ediacara Hills, Nilpena v Flinders Ranges), območje Belega morja (White Sea) v Rusiji in še nekaj najdišč v drugih delih Gondvane. Fosili so običajno ohranjeni kot ploski odtisi v peščenjaku ali glinecu, kar priča o mehki, hitro pokopani telesni zgradbi.
Starost in razvrstitev
Najdbe Dickinsonia sodijo v obdobje Ediacara (približno 635–541 milijonov let nazaj). Natančnejše datiranje posameznih specimenov je v nekaterih primerih pokazalo starost okoli 558 milijonov let. Njihova razvrstitev je sporna: nekateri raziskovalci jih umeščajo med zgodnje živalske (metazojske) oblike, drugi predlagajo, da gre za ločeno skupino (npr. predlagana skupina Vendobionta ali Proarticulata), ki nima jasnih sorodnosti z dnevnimi skupinami živali. Leta 2018 je bila objavljena raziskava, ki je v fosilih Dickinsonia identificirala sterolne biomarkere (izdelek razgradnje holesterola), kar je podprlo mnenje, da so Dickinsonia lahko pripadali živalski liniji; ta ugotovitev je pomembno vplivala na interpretacijo njihove filogenetske pripadnosti, vendar debata še poteka.
Življenjski način in prehranjevanje
Način življenja Dickinsonia je predmet številnih hipotez. Ni verjetno, da so se aktivno plavali; verjetneje so lebdeli ali počivali ob morskem dnu in se za prenos po površini zanašali na morske tokove ali so se premikali počasi po dnu. Obstajajo sledi in strukture, ki kažejo, da so se premikali in hkrati hranili — verjetno so absorberali hranila iz površinskih mikrobnih preprog (»mat-feeding«), ali pa so razgrajevali organsko snov na ali pod seboj. Ena od teorij predlaga osmotrofično prehranjevanje (absorpcija raztopljenih organskih snovi) ali prebavljanje bakterijskih oziroma algnih preprog.
Ohranitev fosilov in pomen najdb
Ker so bili Dickinsonia mehki organizmi brez trdnih delov, so bili njihovi ostanki ohranjeni predvsem kot odtisi in negativni odtisi v sedimentnih plasteh, pogosto v povezavi z mikrobnimi preprogami, ki so prispevale k hitri mineralizaciji in ohranitvi oblike. Zaradi njihove starosti in nenavadne zgradbe so fosili Dickinsonia ključen vir informacij o zgodnjih oblikah večceličnega življenja in o tem, kako so se razvijale kompleksnejše telesne oblike pred nastopom bolj znanih fosilnih skupin iz kambrijske eksplozije.
Razprave in odprta vprašanja
Kljub obsežnim raziskavam ostajajo odprta številna vprašanja: ali so Dickinsonia resnično predniki sodobnih živali ali pa popolnoma izumrla, samostojna veja, kako natančno so rasli in razmnoževali (verjetno postopno dodajanje segmentov in tudi razmnoževanje z razdelitvijo/fragmentacijo), ter kakšen je bil njihov natančen metabolizem. Odkritje biomarkerjev, ki kažejo na prisotnost steroidov, je pomembno, vendar ne edino merilo, zato znanstveniki še naprej preučujejo morfologijo, sedimentologijo in kemijo fosilov, da bi bolje razumeli te skrivnostne predkambrijske organizme.
Zaključek: Dickinsonia predstavljajo eno največjih ugank predkambrijskega življenja — njihova nenavadna zgradba in široka razširjenost pomenita dragocen vpogled v zgodnjo evolucijo večceličnosti, medtem ko debates o njihovi natančni naravi in taksonomiji ostajajo aktivno področje paleontoloških raziskav.