Diana, lady Mosley, se je rodila 17. junija, 1910 v družini Mitford — eni najbolj znanih in polemičnih aristokratskih družin v Britaniji. Bila je ena od šestih sestra Mitford (med drugim Unity, Nancy, Jessica in Deborah), katere člani so imeli zelo različna politična in kulturna stališča.
Poroke in politična usmeritev
Najprej se je poročila z Bryanom Walterjem Guinnessom, dedičem barona Moyna. Iz te poroke je imela otroke. Po ločitvi je leta 1936 postala druga žena sira Oswalda Mosleyja, šeste baronetske rodbine iz Ancoatsa in vodje britanske Zveze fašistov. Njuna ceremonija poroke je potekala v Nemčiji na domu Josepha Goebbelsa, za častnega gosta pa je bil prisoten Adolf Hitler. Po poroki je Diana nosila naslov lady Mosley in je postala javno povezana z Mosleyjevimi fašističnimi politikami.
Vpliv in internacija med vojno
Dianino prijateljevanje in odprta podpora fašizmu sta povzročila močno javno kritiko. Med drugo svetovno vojno so jo zaradi povezav z desničarskimi in fašističnimi organizacijami aretirali in tri leta internirali (internacija se je zgodila v času vojne in je potekala po varnostnih ukrepih britanskih oblasti). Po vojni je bila osebno in družbeno obsojana zaradi svojih političnih povezav; odnosi z nekaterimi družinskimi člani so se zaradi njenih stališč poslabšali.
Kasnejše življenje in ustvarjanje
Po vojni sta z možem izstopila iz britanskega javnega življenja in se kasneje preselila v Evropo — Diana je večino poznejšega življenja preživela v Parizu. Kot pisateljica in urednica je bila v petdesetih letih redna sodelavka revije Tatler in je pozneje uredila revijo The European, kjer je objavljala eseje in spominske zapise. Leta 1977 je izdala avtobiografijo Življenje v kontrastih, v kateri je prebirala svoje spomine, izkušnje in poglede na dogodke, ki so zaznamovali njen javni in zasebni življenjski slog.
Zapustila močan in sporni pečat
Diana Mitford (lady Mosley) je ostala ena najbolj kontroverznih članic Mitford rodbine: s svojo privrženostjo Oswaldu Mosleyju in simpatijami do evropskega fašizma je sprovocirala dolgotrajne razprave o odgovornosti, ideologiji in javnemu pomnjenju. V kasnejših letih nikoli povsem ni javno obžalovala svojih političnih vezi z enim najtemnejših obdobij 20. stoletja, kar je še dodatno vplivalo na oceno njenega življenja v javnosti.
13. avgusta 2003 je umrla v Parizu.