Diodorus Siculus
Diodor Sikulski ali Diodor Sicilski je bil grški zgodovinar. Znan je po tem, da je med letoma 60 in 30 pred našim štetjem napisal univerzalno zgodovino Bibliotheca historica, od katere se je ohranil velik del. Sestavljena je iz treh delov. Prvi del zajema mitsko zgodovino do uničenja Troje. Razporejen je geografsko in opisuje regije po vsem svetu, vključno z Egiptom, Indijo, Arabijo, Grčijo in Evropo. Drugi del zajema trojansko vojno do smrti Aleksandra Velikega. Tretji del zajema obdobje do približno leta 60 pred našim štetjem. Naslov Bibliotheca, ki pomeni "knjižnica", kaže, da je uporabljal dela številnih drugih avtorjev.
Bibliotheca historica, 1746
Življenje
Diodor je zapisal, da se je rodil v Agyriju na Siciliji (zdaj se imenuje Agira). O Diodorju se omenjata le še dva podatka. Enega je zapisal Hieronim v svoji Kroniki iz leta 49 pr. n. št., ki je zapisal, da je "Diodor s Sicilije, pisec grške zgodovine, postal znamenit". V zbirki Agyrium (Inscriptiones Graecae XIV, 588) je tudi grški napis o nagrobniku nekega "Diodora, Apolonijevega sina". (Morda gre za drugo osebo).
Delo
Diodorjeva knjiga, ki jo je poimenoval Bibliotheca historica, kar pomeni "Zgodovinska knjižnica", je obsegala 40 knjig. Ohranjene so knjige 1-5 in 11-20. Majhni deli izgubljenih knjig so ohranjeni v Fotiju in odlomkih Konstantina Porfirogenita.
Razdeljena je bila na tri dele. Prvih šest knjig je obravnavalo mitsko zgodovino ne-helenističnih in helenističnih plemen do uničenja Troje in so geografsko obarvane, opisujejo pa zgodovino in kulturo starega Egipta (I. knjiga), Mezopotamije, Indije, Skitije in Arabije (II. knjiga), severne Afrike (III. knjiga) ter Grčije in Evrope (IV-VI. knjiga).
V naslednjem delu (knjige VII-XVII) opisuje zgodovino sveta od trojanske vojne do smrti Aleksandra Velikega. Zadnji del (knjige XVII do konca) obravnava zgodovinske dogodke od Aleksandrovih naslednikov do leta 60 pr. n. št. ali do začetka galskih vojn Julija Cezarja. Ker so zadnje knjige izgubljene, ni znano, ali je Diodor prišel do začetka galske vojne, kot je obljubil na začetku svojega dela, ali pa se je, kot kažejo dokazi, star in utrujen od dela ustavil pri letu 60 pr. n. št. 1). Uporabil je ime "Bibliotheca", da bi pokazal, da je delo pisal iz več virov. Identificirani avtorji, iz katerih del je črpal, so Hehatej iz Abder, Ktezij iz Knida, Effor, Teopompus, Hieronim iz Kardije, Duris iz Samosa, Dijil, Filist, Timaj, Polibij in Posidonij.
Njegov zapis o rudarjenju zlata v Nubiji v vzhodnem Egiptu je eno najzgodnejših besedil na to temo, v njem pa je podrobno opisana uporaba suženjskega dela v grozljivih delovnih razmerah.
Opisal je tudi Kelte: "Fizično so Kelti strašnega videza, z globoko zvenečimi in zelo ostrimi glasovi. V pogovoru uporabljajo malo besed in govorijo v ugankah, pri čemer večinoma namigujejo in puščajo marsikaj nerazumljenega. Pogosto pretiravajo z namenom, da bi sami sebe povzdignili in zmanjšali položaj drugih. Hvalijo se in grozijo ter se radi samopoveličujejo, vendar so hitrega uma in imajo dobre naravne sposobnosti za učenje." (5. knjiga)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Diodor Sikulus?
O: Diodor Sikul je bil grški zgodovinar, znan po pisanju univerzalne zgodovine Bibliotheca historica.
V: Kaj je Bibliotheca historica?
O: Bibliotheca historica je univerzalna zgodovina, ki jo je napisal Diodor Sikul in zajema mitsko zgodovino do uničenja Troje in obdobje do približno leta 60 pred našim štetjem.
V: Kakšna je struktura Bibliotheca historica?
O: Bibliotheca historica je razdeljena na tri dele. Prvi del zajema mitsko zgodovino do uničenja Troje. Drugi del zajema trojansko vojno do smrti Aleksandra Velikega. Tretji del zajema obdobje do približno 60 let pred našim štetjem.
V: Katera območja sveta so zajeta v prvem delu Bibliotheca historica?
O: Prvi del zbirke Bibliotheca historica je urejen geografsko in opisuje regije po vsem svetu, vključno z Egiptom, Indijo, Arabijo, Grčijo in Evropo.
V: Kaj pomeni naslov Bibliotheca?
O: Naslov Bibliotheca, ki pomeni "knjižnica", kaže, da je Diodor Sikulus uporabljal dela številnih drugih avtorjev.
V: Kdaj je bila napisana Bibliotheca historica?
O: Bibliotheca historica je bila napisana med letoma 60 in 30 pred našim štetjem.
V: Koliko Bibliotheca historica je ohranjena do danes?
O: Velik del Bibliotheca historica se je ohranil do danes.
