Dsungaripterus pterozaver – opis, značilnosti, velikost in prehrana

Dsungaripterus ("krilo iz bazena Junggar") je bil pterozaver, znan po posebni zasnovi smrčka in močnih čeljustih; imel je razpon kril približno 10 čevljev (3 m). Na dolgem smrčku je nosil izrazit kostni greben, vzdolž katerega so si paleontologi razlagali vlogo pri aerodinamiki ali v prikazovalnih vedenjih — greben je morda deloval kot krmilo pri letenju ali pa je bil sekundarna spolna značilnost. Fosilni ostanki izkazujejo, da je šlo za pterodaktilnega pterozaura iz družine Dsungaripteridae, ki je živel v zgodnji kredi, predvsem v območju Junggar (Dzungar) bazena na severozahodu Kitajske.

Zgradba in značilnosti

Dsungaripterusova glava in vrat sta bila skupaj dolga skoraj meter, kar je botrovalo značilni silhueti — dolga, ozka in rahlo navzgor ukrivljena čeljust je dajala vtis "leteče pincete". Sprednji del čeljusti je bil brez zob in verjetno okostnato prekrit s trdo rastjo, kar je omogočalo natančno »počesavanje« ali prebijanje med skalami; zadnji del čeljusti pa je imel široke, ploščate in močne zobe primerno razporejene za drobljenje trdega plena. Lobanja je bila robustna, s stopnjo krepitev v predelu sklepa čeljusti, kar kaže na močne žvečilne sile.

Velikost in izračuni

Razpon kril okoli 3 m uvršča Dsungaripterus med srednje velike do večje pterozaure. Čeprav so ocene mase odvisne od metode, gre za žival, ki je bila lažja od kopenskih sesalcev te velikosti zaradi votlih kosti in prilagoditev za letenje. Dolžina glave in vratu blizu enega metra kaže na precej osredotočeno glavo pri iskanju in predelavi plena.

Prehrana in vedenje

Najznačilnejša prehranska prilagoditev je bila durofagija — prehranjevanje s trdimi organizmi. Sprednji, brezzobni del čeljusti je najverjetneje služil za izbijanje ali izrezovanje školjk, rakcev in drugih organizmov iz razpok v skalah ali iz blata ob obali; zadnji ploski zobje so nato delovali kot »žaga« in drobilnik za lomljenje lupin. Nalezljivi obrusi na nekaterih zobeh so v skladu s pogostim drobljenjem skalnatega ali lupinastega plena. Verjetno je Dsungaripterus iskal hrano ob obalah, plitvih zalivih in lagunah, kjer je z uporabo dolgih čeljusti in močnih zadnjih zob obdeloval trden plen.

Okolje in ekologija

Živel je v obalnih ali bližnjeobalnih habitatih v zgodnji kredi — peščene plaže, plitvine, rečna usta in lagune so bili verjetni habitati. Tam je sočasno naseljevalo drugo morskih in kopenskih organizmov, med katerimi je Dsungaripterus našel svoj nišni prostor kot specialist za trdopluten plen. Njegove letalne sposobnosti in dolge čeljusti so mu omogočale hitre premike med mesti za hranjenje in gnezdišči ali počivališči.

Fosili in raziskave

Fosili so bili odkriti predvsem v Junggarjevem bazenu (Xinjiang, Kitajska) in so dali pomembne podatke o morfologiji lobanje in zobne opreme. Analize obrabe zob, oblika čeljusti in primerjave z drugimi člani družine Dsungaripteridae podpirajo hipotezo o specializirani prehrani. Raziskave so tudi razkrile, da so kostni grebeni in druge strukture verjetno igrale več vlog — od aerodinamičnih do prikazovalnih funkcij — odvisno od starosti in spola posameznikov.

Skupaj gledano je Dsungaripterus odlična ilustracija, kako so pterozauri razvili različne oblike smrčkov in zob za izkoriščanje posebnih virov hrane ter kako so anatomske prilagoditve odražale njihove ekološke vloge v krednih ekosistemih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Dsungaripterus?

V: Kakšen je bil namen kostnega grebena na smrčku Dsungaripterusa?

V: Kako dolga sta bila Dsungaripterusova glava in vrat skupaj?

V: Kaj je značilno za Dsungaripterusove čeljusti?

V: Ali je imel Dsungaripterus v sprednjem delu čeljusti zobe?

V: Za kaj je Dsungaripterus uporabljal sprednji del čeljusti?

V: Kakšne zobe je imel Dsungaripterus v zadnjem delu čeljusti?

Išči po črki