Dugong (Dugong dugon) - morska krava: opis, življenjski slog in ogroženost

Dugong (morska krava): življenjski slog, prehrana, selitve in ogroženost — temeljit opis vrste, groženj ter možnosti zaščite za ohranitev te redke morske vrste.

Dugong, Dugong dugon, je velik sesalec, ki vse življenje živi v morju. Pogosto ga imenujejo tudi morska krava zaradi navade prehranjevanja z morsko travo in mirnega, počasnega načina življenja.

Opis

Dugongi so telo oblikovani za življenje v vodi: imajo valjasto, podolgovato telo z močno razvitim, ploskim repom, ki ima plavut podobno obliko kot pri kitih. Dozor imajo sive do rjave barve, s kožo, ki je lahko pri starejših osebkih vidno pobarvana zaradi brazgotin in alg. Imajo širok ploščat nos, majhne oči in majhna ušesa. Na gobcu imajo tudi občutne brke (vibrise), ki jim pomagajo najti in izbirati morsko travo.

Dugong lahko zraste do približno 3 m v dolžino in tehta do 400 kg. Mladiček dugonga se imenuje tele; do starosti približno dveh let pije materino mleko. Dugong doseže svojo odraslo velikost med 9. in 17. letom starosti in lahko živi do okoli 70 let.

Habitat in razširjenost

Včasih jih imenujejo "morske krave", saj se prehranjujejo z velikimi količinami morske trave. Živijo na toplih in plitvih območjih, kjer raste morska trava. To območje vključuje severno obalo Avstralije ter druge države v Indijskem in Tihem oceanu. Njihovo arealno območje zajema obalne in otoške vode Indo‑Tihega oceana; populacije so pogosto razdrobljene in odvisne od razpoložljivosti travnatih rastišč.

Sorodstvo

Dugongi so bolj sorodni slonom kot drugim morskim bitjem. Njihov najbližji vodni sorodnik je manatej, sladkovodna vrsta, ki živi v Ameriki in zahodni Afriki. Druge kopenske sorodnike predstavljajo npr. kopenski sireni (sirene) v evolucijskem smislu.

Prehrana

Dugongi so tipični rastlinojedi specializiranci in se prehranjujejo predvsem z različnimi vrstami morske trave (ang. seagrass). Po zaužitju lahko odstranijo velike količine rastlinske biomase, saj morajo zaužiti zadostno energijo; posamezni dugongi lahko dnevno pojedo več kilogramov morske trave. Čeprav je morska trava osnovna hrana, občasno zaužijejo tudi alge in druge obalne rastline.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Samice dugongov običajno nosijo mladiča približno eno leto (gestacija traja približno 12–14 mesecev). Po porodu tele ostane pri materi več mesecev do nekaj let; mleko pijejo približno do dveh let starosti, medtem ko so v navezi z materi dlje. Interval med porodi je razmeroma dolg — pogosto več let — kar pomeni, da je okrevanje populacije počasno, če pride do izgub.

Vedenje in selitve

Dugong je selitvena žival, vendar se premika zelo počasi. Raziskave Univerze Jamesa Cooka so pokazale, da je veliko dugongov prepotovalo manj kot 15 km, nekateri pa so prepotovali celo 560 km. Znanstveniki menijo, da se dugongi premikajo na dolge razdalje iz več razlogov. Morda iščejo hrano, saj lahko cikloni ali poplave vplivajo na morsko travo. Samci lahko sledijo samicam ali iščejo svoje ozemlje. Če je voda hladna, manj kot 17 stopinj Celzija, potujejo na toplejša območja.

Med vedenjem dugongi uporabljajo različne vokalizacije in sosedske stike; so družabne živali, vendar so lahko tudi osamljene, odvisno od razpoložljive hrane in gostote populacije. Ne pridejo na kopno, za razliko od nekaterih drugih morskih sesalcev, in za dihanje prihajajo le na vodno površino.

Naravni plenilci in nevarnosti

Zaradi svoje velikosti so edine druge vrste, ki napadajo dugonge, morski psi, slani krokodili in kiti ubijalci. Večjo grožnjo za njihove populacije pa predstavljajo ljudje in spremembe v okolju:

• Uničenje in degradacija travnatih rastišč zaradi obalne gradnje, poglabljanja morja, onesnaženja in poljedelskih odplak.
• Trenutki in poškodbe zaradi botrov in ladij (udarci s propelerji).
• Nezaveden ulov v ribiških mrežah (bycatch) in nameren lov v nekaterih regijah.
• Spremembe morskih ekosistemov zaradi podnebnih sprememb, ciklonov in bolezni morske trave.

Ogroženost in varstveni ukrepi

Dugong je ocenjen kot ogrožena oziroma ranljiva vrsta v mnogih delih svojega areala; populacije so praviloma redke in lokalno ogrožene. Zaradi počasne reprodukcije in odvisnosti od travnatih rastišč so populacije ranljive za hitro izgubo habitata.

Varstveni ukrepi vključujejo:

• Vzpostavitev in upravljanje morskih zavarovanih območij, ki varujejo ključna prehranjevališča morske trave.
• Omejevanje škodljivih dejavnosti ob obalah (gradnje, odvajanje usedlin, onesnaževanje).
• Izobraževanje lokalnih skupnosti in ribičev ter razvijanje praks, ki zmanjšajo strgi ulov in trke z ladjami.
• Monitoring populacij, raziskave ekologije vrste in rehabilitacija poškodovanih osebkov.

Kako lahko pomagamo

• Podpirajte zaščito morskih travnatih rastišč in trajnostno upravljanje obalnih območij.
• Pri opazovanju morskih sesalcev spoštujte varnostno razdaljo in upoštevajte lokalne predpise za plovbo, da se zmanjša tveganje trkov.
• Podpirajte raziskave in lokalne varstvene projekte ter ozaveščanje o pomenu ohranjanja dugongov.

Dugongi so edinstvena in pomembna sestavina obalnih ekosistemov; njihova prisotnost je pogosto pokazatelj zdravega travnatega habitata, zato je njihovo varstvo hkrati varstvo celotnega ekosistema.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je dugong?

V: Kje živijo dugongi?

V: Kako velik je lahko dugong?

V: Kako se imenuje mladiček dugonga?

V: Kako dolgo traja, da dugong doseže odraslo velikost?

V: Kako dolgo lahko živi dugong?

V: Katere živali napadajo čolne?

Išči po črki