Dubaj (emirat) v ZAE: lokacija, ekonomija in ključne informacije

Odkrijte Dubaj: lokacija ob Perzijskem zalivu, gospodarski preobrat z nizko odvisnostjo od nafte, ključne informacije, zanimivosti in priložnosti v enem emiratu ZAE.

Avtor: Leandro Alegsa

Dubaj (arabsko: دبيّ) je eden od sedmih emiratov v Združenih arabskih emiratih. Glavno mesto emirata je Dubaj. Mesto se včasih imenuje "Dubai City", da ga ne bi zamenjali z emiratom.

Dubaj je za Abu Dabijem drugi največji emirat v ZAE. Emirat leži ob Perzijskem zalivu, jugozahodno od Šardže in severovzhodno od Abu Dabija. Mesto Hatta je eksklava emirata Dubaj. Meji na bližnji Oman.

Gospodarstvo Dubaja se razlikuje od drugih članic ZAE, saj prihodki od nafte predstavljajo le 6 % njegovega bruto domačega proizvoda.

Emirat pokriva razmeroma majhno površino (približno 4.110 km²) in ima hitro rastočo, večinoma priseljensko prebivalstvo — mestno območje Dubaja šteje okoli 3,5 milijona prebivalcev (ocena 2023). Zaradi hitrega razvoja in velikega števila delavcev iz tujine je prebivalstvo zelo raznoliko po narodnostih, jezikih in kulturah.

Gospodarski profil: Dubaj se je osredotočil na diverzifikacijo gospodarstva. Poleg nafte so glavni viri prihodkov:

  • trgovina in logistika (pomorska pristanišča, kot je Jebel Ali, in številne prostozonske gospodarske cone),
  • finance in bančništvo (Dubai kot regionalno finančno središče),
  • turizem in gostinstvo (luksuzni hoteli, nakupovalni centri in množica turističnih znamenitosti),
  • nekretnine in gradbeništvo (ikonične investicije, kot so Burj Khalifa, Palm Jumeirah),
  • letalska industrija (Emirates in drugi prevozniki) ter logistične storitve.

Turizem in znamenitosti: Dubaj je priljubljena turistična destinacija zaradi kombinacije sodobne arhitekture in tradicionalne arabske kulture. Med najbolj znanimi so Burj Khalifa, Dubai Mall, Dubai Marina, Palm Jumeirah, stara četrt Al Fahidi (Bastakiya), številni souki in puščavske izkušnje (desert safari). Mesto gosti tudi velike dogodke, sejme in razstave, kar krepi njegov status mednarodnega centra za kongrese in turizem.

Promet in infrastruktura: Dubaj ima eno najprometnejših mednarodnih letališč (Dubai International, DXB) in razvijajoče se drugo letališče (Al Maktoum International). Mesto ima sodoben javni promet (metro, tramvaj, avtobusne povezave), obsežno cestno omrežje in velike pomorske terminale, ki podpirajo trgovino in logistiko.

Kultura, jezik in demografija: Uradni jezik je arabščina, vendar sta angleščina in številni drugi jeziki v vsakdanji rabi, saj predstavlja tujci zelo velik delež prebivalstva. Islam je prevladujoča vera; mesto pa je zaradi mednarodnega značaja razmeroma tolerantno in prilagojeno potrebam tujih obiskovalcev in delavcev. Hkrati velja upoštevati lokalne običaje in zakone, zlasti glede oblačenja in vedenja v javnosti.

Kli­mat­ske razmere in naravno okolje: Dubaj ima puščavsko podnebje: poletja so izjemno vroča (več dni z več kot 40 °C), vlažnost ob obali je pogosto visoka, zime pa so mile in prijetne. Padavine so redke in večina jih pade med zimskimi meseci. Sandstorms (peščene nevihte) so občasno pogoste.

Uprava in politika: Dubaj vodi vladarska družina Al Maktoum; kot dolgoletni vladar je znano ime Sheikh Mohammed bin Rashid Al Maktoum, ki ima tudi osrednjo vlogo v zvezni politiki ZAE. Sistem združuje elemente sodobne uprave z lokalnimi tradicijami in pravnimi normami, pri čemer so za poslovno okolje pomembne posebne gospodarske cone in načini spodbujanja tujih investicij.

Dubaj je danes eno glavnih globalnih središč za trgovino, finance, turizem in logistiko na Bližnjem vzhodu. Zaradi strateške lege ob Perzijskem zalivu, velikega vlaganja v infrastrukturo in odprtega poslovnega okolja ostaja privlačen za podjetja, obiskovalce in investitorje z vsega sveta.

Zgodovina

8. januarja 1820 je bil dubajski šejk eden od podpisnikov Splošne mirovne pogodbe, ki so jo sponzorirali Britanci (Splošna pomorska pogodba).

Leta 1833 se je dinastija Al Maktum iz plemena Bani Yas naselila v Dubajskem zalivu. Od takrat je bil Dubaj nov neodvisen emirat. Vedno se je boril z emiratom Abu Dabi. Poskus piratov Qawasim, da bi zavzeli Dubaj, je bil ustavljen.[] Leta 1835 so Dubaj in preostale tržaške države podpisale pomorsko premirje z Veliko Britanijo, približno dvajset let pozneje pa še "večno pomorsko premirje".[] Z ekskluzivnim sporazumom iz leta 1892 je Dubaj prešel pod zaščito Združenega kraljestva (ki je preprečilo vstop osmanskih Turkov). Tako kot njegovi štirje sosedje, Abu Dabi, Ras al-Khajma, Šardža in Umm al-Kajvajn, je bil tudi Dubaj pomemben zaradi svoje lege na poti v Indijo.

Marca 1892 so bile ustanovljene Trucialne države (ali Trucialni Oman).

Ko je leta 1966 zalivska rupija izgubila vrednost, se je Dubaj pridružil novi neodvisni državi Katar in vzpostavil novo denarno enoto, katarski/dubajski rij. 120 kilometrov ob obali Dubaja so odkrili nafto, nakar je mesto podelilo naftne koncesije.

2. decembra 1971 je Dubaj skupaj z Abu Dabijem in petimi drugimi emirati ustanovil Združene arabske emirate. To se je zgodilo, potem ko je nekdanja zaščitnica Velika Britanija leta 1971 zapustila Perzijski zaliv. Leta 1973 se je Dubaj pridružil drugim emiratom in sprejel enotno valuto: dirham ZAE.

Sodobni Dubaj

V Dubaju je nafte manj kot 1/20 nafte kot v emiratu Abu Dabi, denar od nafte pa je zdaj le majhen del celotnega denarja mesta. Dubaj in njegov dvojček čez Dubajski potok, Deira (ki je bila takrat neodvisna), sta postala pomembna pristanišča za zahodne proizvajalce. Večina bančnih in finančnih središč novega mesta je bila na tem območju. Dubaj je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ohranil svoj pomen trgovske poti. Mesto Dubaj je imelo prosto trgovino z zlatom in je bilo do devetdesetih let 20. stoletja središče "živahne tihotapske trgovine" z zlatimi ingoti v Indijo, kjer je bil uvoz zlata omejen.

Danes je Dubaj pomembno turistično in pristaniško mesto (Jebel Ali, zgrajen v 70. letih prejšnjega stoletja, ima največje umetno zgrajeno pristanišče na svetu), vse bolj pa postaja tudi središče storitvenih dejavnosti, kot sta IT in finance, z novim mednarodnim finančnim središčem Dubaj (DIFC). K prometnim povezavam prispeva hitro razvijajoča se letalska družba Emirates Airline, ki jo je vlada ustanovila leta 1985 in je še vedno v državni lasti. Letalska družba ima sedež na mednarodnem letališču v Dubaju in vsako leto prepelje več kot 12 milijonov potnikov.

Vlada je po vsem mestu vzpostavila industrijske proste cone. Dubai Internet City, ki je zdaj združeno z Dubai Media City kot del TECOM (Dubai Technology, Electronic Commerce and Media Free Zone Authority), je ena takih enklav, katere člani so podjetja IT, kot so EMC Corporation, Oracle, Microsoft in IBM, ter medijske organizacije, kot so MBC, CNN, Reuters, ARY in AP. Dubajska marina je glavni razvojni načrt podjetja EMAAR in bo po dokončanju največja marina na svetu. Dubai Knowledge Village (KV) je tudi izobraževalno in izobraževalno središče, ki bo dopolnjevalo druga dva grozda proste cone, Dubai Internet City in Dubai Media City, z zagotavljanjem zmogljivosti za usposabljanje bodočih delavcev, ki bodo v teh grozdih delali z znanjem.

V Dubaju je prišlo do nepremičninskega razcveta, ko so razglasili brezplačno lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do velikih kapitalskih naložb. Zaradi svetovne recesije so se cene nepremičnin močno znižale.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Dubaj?


O: Dubaj je eden od sedmih emiratov v Združenih arabskih emiratih.

V: Katero je glavno mesto Dubaja?


O: Glavno mesto Dubaja se imenuje tudi Dubaj.

V: Zakaj se mesto včasih imenuje "Dubaj"?


O: Mesto se včasih imenuje "Dubai City", da ga ne bi zamenjali z emiratom.

V: Kateri je drugi največji emirat v ZAE?


O: Dubaj je drugi največji emirat v ZAE za Abu Dabijem.

V: Kje se nahaja emirat Dubaj?


O: Emirat Dubaj leži ob Perzijskem zalivu, jugozahodno od Šardže in severovzhodno od Abu Dabija.

V: Kaj je mesto Hatta?


O: Mesto Hatta je eksklava emirata Dubaj, ki meji na bližnji Oman.

V: Zakaj se gospodarstvo Dubaja razlikuje od gospodarstva drugih članic ZAE?


O: Gospodarstvo Dubaja se razlikuje od gospodarstva drugih članic ZAE, ker prihodki od nafte predstavljajo le 6 % njegovega bruto domačega proizvoda.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3