Hanuka je judovski praznik, ki praznuje zmago Makabejcev nad večjo sirsko vojsko. Praznuje tudi čudež, ki se je zgodil v tem času, ko je le en dan zaloge olja omogočil, da je menora v ponovno posvečenem templju v Jeruzalemu gorela osem dni. Zato Judje praznujejo hanuko osem dni. Hanuka se po hebrejskem koledarju začne na 25. dan meseca kisleva, kar je po gregorijanskemkoledarju konec novembra ali decembra. Leta 2013 se je na primer začela 27. novembra. Hebrejska beseda hanuka pomeni ponovno posvetitev. Zgodovinsko se ta dogodek nanaša na upore Makabejcev v 2. stoletju pr. n. št., ko so Jude zavrnili verske in politične pritiske Seleukidske države pod vladavino Antioha IV. Epifana; po zmagi so očiščeni in znova posvečeni oltar ter svetišča, dogodki pa so kasneje dobili tudi versni in nacionalni pomen kot simbol zmage religije ter verske svobode nad zatiranjem.
Hanukija in ritual prižiganja
Hanukija (ali hanuka menora) je svečnik, ki je pomemben simbol hanuke. Ima devet vej. Tradicionalno je ena sveča ločena od ostalih, običajno tako, da je višja od ostalih osmih. Prvo noč se prižge le ena sveča, in sicer na desni strani hanukije. Drugo noč se doda druga sveča, ki se prižge od leve proti desni - hanukija pa se napolni od desne proti levi. To se nadaljuje vseh osem noči. Sveče se nikoli ne prižigajo neposredno - namesto tega se najprej prižge višja sveča (imenovana šamaš, kar pomeni "spremljevalec"), ki se nato uporabi za prižiganje preostalih sveč. Med prižiganjem sveč se nad njimi izrekajo blagoslovi.
Poleg osnovnih pravil obstajajo tudi običaji, kdaj in kje prižgati: običajno se hanukijo prižge po sončnem zahodu (ali po večerni molitvi), prižgane sveče pa ne smejo služiti za običajno uporabo svetlobe (npr. branje). V nekaterih skupnostih je običaj postaviti hanukijo v okno ali pri vhodnih vratih kot javni znak čudenja in zahvale; v drugih se jo drži v notranjosti doma. Namesto sveč se lahko uporabljajo oljne lucerne, ki bolje spominjajo na prvotni čudež olja. Na prvi večer se izgovorita običajno dva blagoslova, na prvi večer pa tudi tretji blagoslov (hoda'a) — skupno so to običajno trije blagoslovi pri prvem prižigu in nato dva pri naslednjih večerih.
Običaji, jedi in igre
Med hanuko se ohranja veliko ljudskih običajev in jedi, ki poudarjajo pomen olja in svetlobe. Zelo značilne so ocvrte jedi, ki simbolizirajo čudež olja: v judovskih skupnostih po svetu so priljubljeni latkes (krompirjevi polpeti, pogosto ocvrti na olju) in sufganiyot (polnjeni krofi, značilni v izraelski kulturi). Otroci pogosto prejemajo drobne darilne kovance (imenovane gelt) ali sladkarije.
Judovski otroci se pogosto igrajo igro, imenovano dreidel. Dreidel je štiristranski vrteči se vrh, na vsaki strani pa je hebrejska črka. Štiri črke (nun, gimel, hej, šin) pomenijo hebrejski stavek "Nes gadol haya shaam", kar pomeni "Tam se je zgodil velik čudež". V Izraelu pa se na dreilu namesto "shaam", kar pomeni "tukaj", piše "Po". V Izraelu se torej stavek glasi: "Tu se je zgodil velik čudež." Poleg tega imajo različne kulture tudi različna pravila igre: običajno vsak igralec postavi enak prispevek v skupni sklad (krompirjevo moko, kovance ali bonbone), nato vrti dreidel in glede na črko vzame ali prispeva v sklad (npr. gimel »vzemi vse«, nun »nič ne stori«, hej »vzemi polovico«, šin/pe »določi prispevek«).
Poleg igre in jedi je del praznovanja tudi petje tradicionalnih pesmi (npr. "Maoz Tzur"), izmenjava daril v družini in dobrodelnost do potrebnih. V mnogih mestih so javna prižiganja hanukij, kjer skupnosti skupaj prižgejo sveče in ob tem izvajajo kulturne in izobraževalne dogodke.
Pomen in sodobna razlaga
Hanuka poleg zgodovinskega pomena nosi simbole upora, vere in svetlobe v temi. Poudarek je na svobodi verovanja, obnovi in hvaležnosti za čudeže v vsakdanjem življenju. V sodobnem svetu je hanuka tudi čas družinskih srečanj, družabnih in dobrodelnih dejanj ter ohranjanja kulturne identitete judovskih skupnosti po vsem svetu.
