Ibn Khaldun: arabski učenjak in oče sociologije (1332–1406)

Ibn Khaldun (1332–1406): arabski učenjak in »oče sociologije« — življenje, Muqaddimah in njegov trajen vpliv na zgodovino, politiko in družboslovje.

Abdul Rahman Ibn Khaldun je bil vpliven arabski mislec 14. stoletja. Njegova družina je bila iz Andaluzije. Rodil se je leta 1332 v Tuniziji in na različne načine služil takratnim vladam. Včasih je bil v zaporu. Nekaj časa je živel v Marakešu v Maroku in v Granadi. Nato se je preselil v Kairo, kjer je bil sodnik in umrl leta 1406.

Življenje in poklicna pot

Ibn Khaldun je prišel iz ugledne učene in politične družine, kar mu je omogočilo široko izobrazbo v islamskem pravu, zgodovinopisju, jezikoslovju in filozofiji. V zametkih svoje kariere je deloval kot uradnik in svetovalec v različnih deželah severne Afrike ter na Iberskem polotoku. Njegova pota so ga vodila skozi dvore in sodišča, a se je pogosto znašel tudi v političnih nemirih — zato so deli njegove življenjske zgodbe zaznamovani z izgnanstvi, aretacijami in preigravanjem med nasprotnimi stranmi.

Glavno delo: Kitāb al-ʻIbar in Muqaddimah

Najbolj znana knjiga, ki jo je napisal Khaldun, je Kitāb al-ʻIbar (Knjiga lekcij), zgodovina sveta. Prvi del, Muqaddimah (Uvod), se pogosto uporablja samostojno. Tej knjigi pogosto pripisujejo, da je izumila sociologijo. Muqaddimah ni le kronološka zgodovina — gre za široko analizo družb, njihovih političnih sistemov, ekonomije in kulture, v kateri Ibn Khaldun išče splošne zakonitosti in vzorce v razvoju civilizacij.

Metodologija in glavne zamisli

Ibn Khaldun je v svojih delih izpostavil pomembne metodološke principe, ki so bili za njegovo obdobje izjemno napredni:

• Kritična obravnava virov: zgodovinske pripovedi je obravnaval skeptično in poskušal ločiti med zanesljivimi in nezanesljivimi viri.
• Vzročne razlage: ni zadostoval z opisovanjem dogodkov, temveč je iskal vzroke in družbene pogoje, ki vodijo do vzpona in propada držav.
• Empirično opazovanje: analize je gradil na izkušnjah, primerjavi družb in opazovanju gospodarskih in vojaških razmer.

Asabiyya — povezovalna sila družb

Ena njegovih najbolj znanih idej je koncept asabiyya — družinska ali skupinska povezanost in solidarnost, ki omogoča nastanek politične moči. Po Ibn Khaldunu močne notranje vezi v skupini omogočijo osvajanje oblasti; z razraščanjem moči in razvojem udobja pa se asabiyya postopoma oslabi, kar vodi k razkroju in zamenjavi vladavine. Ta teorija pojasnjuje ciklični vzorec vzponov in padcev dinastij.

Prispevki k ekonomiji, demografiji in sociologiji

Poleg zgodovinopisja je Ibn Khaldun pisal tudi o gospodarskih in demografskih pojavih. Ugotavljal je vpliv dela, proizvodnje in davkov na blaginjo družbe, opazoval pomen urbanizacije, trgovine in specializacije dela. Nekatere njegove opazke glede ponudbe in povpraševanja, vrednosti dela ter vpliva obremenitev na gospodarstvo sodijo med predhodne misli, ki so kasneje razvile moderno ekonomsko teorijo.

Avtobiografija in kasnejše življenje

Napisal je tudi svojo avtobiografijo, v kateri opisuje osebno pot, politične dogodke in razloge za svoja seljenja. V zadnjih letih življenja je deloval v Kairoski učenosti, poučeval in služil kot sodnik; umrl je leta 1406 v Kairu, kjer je tudi pokopan.

Vpliv in zapuščina

Ibn Khaldunova dela so vplivala na poznejše zgodovinarje, sociologe in ekonomiste. Zaradi sistematične obravnave družbenih zakonitosti mu mnogi danes pripisujejo naslov očeta sociologije. Njegove ideje o družbeni koheziji, vzrokih sprememb in ohranjanju kritične distance do virov ostajajo relevantne tudi v sodobnih družboslovnih študijah.

Kaj brati naprej

• Za uvod: Muqaddimah — izbrane razlage in komentarji v sodobnih prevodih.
• Za kontekst: strokovni članki o asabiyya in o njegovih prispevkih k zgodovinopisju ter ekonomiji.

Ibn Khaldun je zato pomemben ne le kot kronist svojega časa, temveč kot teoretik, ki je skušal sistematično razložiti družbene in zgodovinske procese ter s tem postavil temelje za poznejše družboslovne discipline.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Ibn Khaldun?

V: Od kod je bila Ibn Khaldunova družina?

V: Kje je živel Ibn Khaldun?

V: Katera je najbolj znana knjiga, ki jo je napisal Ibn Khaldun?

V: Kaj je Muqaddima?

V: Kaj je bil Ibn Khaldunov glavni življenjski cilj?

V: Kdaj je Ibn Khaldun umrl?

Išči po črki