Antoine-Laurent de Lavoisier: oče sodobne kemije — življenje in odkritja
Antoine-Laurent de Lavoisier — oče sodobne kemije: življenje, odkritja vodika in kisika, začetki atomske teorije ter tragična usmrtitev med Francosko revolucijo.
Antoine-Laurent de Lavoisier (26. avgust 1743 - 8. maj 1794) je bil francoski plemič, kemik in biolog. Pogosto ga imenujejo "oče sodobne kemije". Njegovo delo je pomemben del zgodovine kemije in biologije. Prispevalo je tudi k začetkom atomske teorije. Bil je prvi znanstvenik, ki je prepoznal in poimenoval elementa vodik in kisik. Med francosko revolucijo je bil usmrčen, tako kot več sto drugih plemičev.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Lavoisier se je rodil v Parizu v premožni družini in je prejel temeljito izobraževanje. Študiral je na Collège des Quatre-Nations (pogosto imenovanem Collège Mazarin) in pridobil diplomo iz prava, a se je kmalu posvetil naravoslovju. V poznih šestdesetih letih 18. stoletja je postal član Académie des sciences, kjer je začel z rednim raziskovalnim delom.
Delo in metodologija
Lavoisier je v kemijo uvedel strogo kvantitativno metodo. Uporabljal je natančne tehtnice in sistematične eksperimentalne postopke, kar mu je omogočilo izmeriti mase reaktantov in produktov z doslej nepoznano natančnostjo. Zaradi teh pristopov ga imenujemo tudi oče moderne analitične kemije.
Glavni znanstveni prispevki
- Osebna razgradnja flogistonske teorije: Lavoisier je s poskusi pokazal, da izgorevanje ni odvajanje neke skrivne snovi (flogistona), temveč kemična reakcija s sestavnim plinom zraka, ki ga je poimenoval kisik.
- Imena elementov: Čeprav kisika in vodika nista odkrila on (odkritja so pripisana Josephu Priestleyju, Carl Wilhelm Scheeleju in drugim), je Lavoisier vpeljal sistematična imena (oxygène in hydrogène) in razložil njuno vlogo pri kemičnih reakcijah.
- Zakon o ohranitvi mase: Na podlagi številnih tehtanj je povzel načelo, da se masa med kemijsko reakcijo ohranja; to načelo je temelj sodobne kemijske stehiometrije.
- Kemična nomenklatura in klasifikacija: Lavoisier je sodeloval pri povzročitvi sistematične nomenklature (z drugimi kemičnimi avtorji), ki je dvignila kemijo iz opisnih poimenovanj v kvantitativno znanost.
- Vzpostavitev laboratorijskih standardov: Njegovi natančni instrumenti in opisani postopki so postavili merila za eksperimentalno delo v kemiji.
Pomembne publikacije
Med njegovimi najbolj znanimi deli je Traité élémentaire de chimie (1789), kjer je predstavil elemente, definicije in zakon o ohranitvi mase. Skupaj z drugimi kemičnimi sodelavci je bil tudi avtor dela o nomenklaturi (Méthode de nomenclature chimique, 1787), ki je poenotilo imena snovi in olajšalo mednarodno komunikacijo v kemiji.
Sodelovanje z Marie-Anne Paulze
Pomembno vlogo v Lavoisierjevem delu je imela njegova žena Marie-Anne Paulze Lavoisier, ki je prevajala tuje znanstvene tekste, pripravljala risbe eksperimentalne opreme in dokumentirala poskuse. Njena pomoč je bila ključna pri pripravi ilustracij in pri predstavitvi rezultatov širši znanstveni javnosti.
Vloga med revolucijo in usoda
Lavoisierjev družbeni položaj (bil je med drugim povezan z upravljanjem davkov kot fermier général) in njegova javna vloga sta mu med radikalnimi spremembami francoske revolucije prinesla politične sovražnike. Leta 1794 so ga aretirali, obtožili finančnih zlorab in njegove vezi z aristokracijo, ter ga 8. maja 1794 usmrčili z giljotino. Njegova smrt je številne sodobnike in poznejše zgodovinarje pretresla kot izguba velikega znanstvenika.
Zapuščina
Lavoisierjev vpliv je globok in večplasten: uvedel je kvantitativne metode, sistematično nomenklaturo in sodobno konceptualno razumevanje kemijskih procesov. Njegovo delo je tlakoval pot za kasnejše dosežke v atomski teoriji, kemijski analizi in industrijski kemiji. Danes ga zgodovina kemije priznava kot ključno osebnost pri preobrazbi kemije iz opisa v pravo eksperimentalno znanost.
Glavni dosežki na kratko:
- Uvedba natančne kvantitativne eksperimentalne metode
- Razvijanje in popularizacija zakona o ohranitvi mase
- Razumevanje procesa izgorevanja in pomena kisika
- Sodelovanje pri sistematični kemijski nomenklaturi
- Vpliv na razvoj moderne kemije in izobraževanja
Slika Antonieja Lavoisierja in njegove žene.
Zgodnje življenje
Antoine de Lavoisier je začel študirati na pariškem Collège Mazarin leta 1754, ko je bil star 11 let. Collège Mazarin je bila takrat ena najboljših srednjih šol v Franciji. Študiral je, da bi postal odvetnik, tako kot sta bila njegov oče in dedek. Diplomiral je leta 1763 in opravljal odvetniško prakso v parlamentu, vendar je imel pred pravom raje znanstvene raziskave, zato je študiral tudi kemijo, botaniko, astronomijo in matematiko. Leta 1763 je diplomiral iz prava, vendar nikoli ni opravljal odvetniškega poklica. Namesto tega je začel kariero znanstvenika.
Znanstvena kariera
Lavoisier je v svoji karieri pomembno spremenil študij kemije. Velik del svojih raziskav je opravil na področju zgorevanja. On je tisti, ki je razložil zgorevanje z oksidacijo. Da bi to dokazal, je Lavoisier preučeval zrak. V ta namen je leta 1776 v zaprti vazi sežgal živo srebro. Njegova ugotovitev: zrak je kombinacija kisika in ni kemični element.
Odkril je tudi zakon o ohranitvi mase, ki pravi, da se nič ne izgubi, nič ne nastane, vse se spremeni. Pravi, da je masa končnih produktov kemijske reakcije enaka masi reaktantov. To načelo je danes osnova sodobne kemije.
Lavoisier je skupaj z L. B. Guytonom de Morveauom, Claudom-Louisom Bertholletom in Antoinom Françoisom de Fourcroyem v 80. letih 17. stoletja ustvaril prvi sistem kemijske nomenklature.
Kako je Lavoisier sežigal živo srebro. Živo srebro je bilo v obliki A.
Politična kariera
Medtem ko je Lavoisier raziskoval kemijo, je delal tudi v hiši. V tem času se je leta 1789 začela francoska revolucija. Antoine je obdržal svoj položaj v vladi. Toda dve leti pozneje je na oblast prišla nova vlada. Ta nova vlada je bila nezaupljiva do Lavoisierjevega velikega uspeha kot znanstvenega raziskovalca in javnega upravitelja. Obtožili so ga prodaje modificiranega tobaka. Aretirali so ga zaradi zarote proti ljudstvu. Čeprav ni bilo dokazov, da je Antoine de Lavoisier kršil zakon, je bil 8. maja 1794 obsojen na smrt. Usmrtili so ga z giljotino.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Antoine Lavoisier?
O: Antoine Lavoisier je bil francoski plemič, kemik in biolog.
V: Zakaj Antoina Lavoisierja pogosto imenujejo "oče sodobne kemije"?
O: Antoina Lavoisierja pogosto imenujejo "oče sodobne kemije", ker je njegovo delo pomemben del zgodovine kemije in biologije.
V: Ali je Antoine Lavoisier prispeval k začetkom atomske teorije?
O: Da, Antoine Lavoisier je prispeval k začetkom atomske teorije.
V: Katere elemente je Antoine Lavoisier prepoznal in poimenoval?
O: Antoine Lavoisier je bil prvi znanstvenik, ki je prepoznal in poimenoval elementa vodik in kisik.
V: Kdaj je bil Antoine Lavoisier usmrčen?
O: Antoine Lavoisier je bil usmrčen med francosko revolucijo, 8. maja 1794.
V: Kako je bil Antoine Lavoisier usmrčen?
O: Antoine Lavoisier je bil usmrčen skupaj z več sto drugimi plemiči med francosko revolucijo.
V: Kakšen je pomen dela Antoina Lavoisierja?
O: Delo Antoina Lavoisierja je pomembno, ker je prispevalo k zgodovini kemije in biologije ter k začetkom atomske teorije.
Iskati