Kargil: okrožje v Ladakhu (Indija) — geografske in upravne značilnosti

Kargil je okrožje v indijskem zveznem ozemlju Ladakh. Leži ob nadzorni črti (Line of Control) in je na severu obdan z območjem Gilgit-Baltistan pod pakistansko upravo, na zahodu z deloma Kašmirske doline in Džamuja, na vzhodu z okrožjem Leh in na jugu s Himačal Pradešem. Okrožje je razdeljeno na devet blokov: Kargil, Drass, Sankoo, Taisuru, Shargole, Shakar-Chiktan, Zanskar, GM Pore/Trespone in Lungnak. Ima tri podenote (sub-divizije), in sicer Kargil, Zanskar in Sankoo; Zanskar in Drass sta tudi poddeželi, ki ju upravno vodi poddeželni sodnik. Sedež uprave je v mestu Kargil.

Geografija in višina

Okrožje Kargil leži v zahodnem delu Ladakha, pretežno v visokogorju z globokimi dolinami reke Ind in njenih pritokov. Višina naselij se zelo razlikuje: mesto Kargil leži nekaj nad 2.600 m nadmorske višine, medtem ko so kraji v Drassu in Zanskarju pogosto nad 3.000 m. Področje vključuje gorske verige, ledenike in ozke doline, kar močno vpliva na promet in letni ritem življenja.

Podnebje

Podnebje je tipično za visoko gorsko območje: dolge, ostre zime s hudimi snežnimi padavinami in kratka, hladna poletja. Drass velja za eno najhladnejših stalno naseljenih območij v Indiji. Zaradi suhega visokogorskega zraka je vegetacijska doba kratka, zato so kmetijske površine omejene na nižje, zaščitene doline.

Uprava in demografija

Kargil je del zveznega ozemlja Ladakh in po preureditvi iz leta 2019 nima zakonodajnega telesa na ravni teritorija, vendar ima lokalne upravne strukture, vključno z Hill Development Council (samoupravnim svetom), ki skrbi za razvoj in lokalno upravljanje. Prebivalstvo je etnično raznoliko: prevladujejo muslimanske skupnosti (velik del prebivalstva pripada šiitskim skupinam), v Zanskarju pa so močne budistične (tibetsko-budistične) skupnosti. Pogosto govorjeni jeziki so različne tibetanske in indoarijske govorice, kot so ladaki, purigi, balti in urdu (kot lingua franca).

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo temelji na kmetijstvu (žita, krompir, stročnice), živinoreji (jak, ovce, koze), obrtni dejavnosti ter omejenem turizmu. Zaradi lege ob meji ima tudi vojaška prisotnost pomemben vpliv na lokalno gospodarstvo. Glavna cestna povezava je cesta Srinagar–Leh, ki poteka prek prelaza Zoji La in povezuje Kargil z Džamuom in Lehom; ta prometna os pa je v zimskih mesecih pogosto zaprt zaradi snega. Kargil naselje ima manjše vojaško letališče z omejenim civilnim prometom; bližnji večji civilni letališči sta v Srinagarju in Lehu. Železniške povezave v regiji ni.

Turizem in kulturne znamenitosti

Regija privlači obiskovalce zaradi divje narave, visokogorskih dolin in bogate kulture. Glavne zanimivosti so:

Kargil War Memorial (spomenik ob spominu na spopade leta 1999), ki vsako leto obiščejo turisti in svojci padlih vojakov;
Suru Valley in Zanskar Valley z možnostmi za pohodništvo, gorništvo in odkrivanje tradicionalnih vasic;
samostani v Zanskarju (npr. Karsha, Phuktal) z edinstveno budistično arhitekturo in kulturnimi dogodki;
Chadar trek (pozimi), znana zimska proga po zmrznjenem rečnem ledu v dolini Zanskar, ter druge zahtevne treking poti;
državni in lokalni prazniki ter verski obredi, ki združujejo islamske in budistične običaje.

Zgodovina in varnost

Kargil ima strateški pomen zaradi lege ob meji s Pakistanom. Najbolj poznano zgodovinsko poglavje je konflikt iz leta 1999, pogosto imenovan Kargilska vojna, v katerem so potekali intenzivni boji med indijskimi in pakistanskimi silami v območju okoli Kargila. Po tej izkušnji so varnostne razmere močno vplivale na razvoj, infrastrukturo in življenje prebivalcev. Danes je območje zaradi vojačne prisotnosti in mejne situacije varnostno občutljivo, vendar je hkrati odprto za turizem v vseh dovoljenih conah.

Izzivi in prihodnost

Glavni izzivi so omejena prometna povezanost v zimskem času, ranljivost okolja zaradi podnebnih sprememb, gospodarska odvisnost od sezonskih dejavnosti in potrebe po trajnostnem razvoju ter izboljšanju javnih storitev. Vlaganja v infrastrukturo, turistični razvoj z upoštevanjem okolja ter izboljšanje kmetijskih praks so ključni za trajnostno prihodnost okrožja.

Demografski podatki

Kargil s 140.000 prebivalci je edino večinsko muslimansko okrožje v Ladaku. Od vseh prebivalcev je 85 % muslimanov, od katerih jih 73 % izpoveduje šiitski islam. Večina muslimanov v okrožju živi v mestih Kargil, Drass, Wakha in spodnji dolini Suru. Preostalih 14 % je pripadnikov tibetanskega budizma in bön, ki jih večinoma najdemo v Zanskarju z majhnim številom prebivalcev v zgornji dolini Suru (Rangdum) ter v okolici Shergol in Mulbekh. Še 1 % prebivalstva je pripadnikov hinduizma in sikhizma.

Velik del Kargila poseljujejo purigi in Balti tibetanskega porekla (v 16. stoletju so se iz budizma spreobrnili v islam), ki so se pomešali z Dardi, Moni in drugimi arijskimi ljudstvi. Večinoma muslimanski Dardi živijo v dolini Drass in govorijo šino, majhno število budističnih Dardov, znanih kot Brokpa, pa živi v regiji Dha-Hanu blizu samostana Lamayuru. V mestu Kargil je naseljenih tudi nekaj Arghonov. V zadnjem času so se v Kargilu naselili priseljenci iz Kašmirja in hindujskega Džamuja.