Laetoli: odtisi stopal (3,6 milijona let) — dokaz bipedalizma A. afarensis
Laetoli: 3,6 milijona let stari odtisi stopal dokazujejo bipedalizem Australopithecus afarensis — ključni vpogled v zgodnjo človeško hojo in evolucijo.
Laetoli je paleontološko najdišče v Tanzaniji, znano predvsem po ohranjenih odtisih homininov v vulkanskem pepelu. Najdišče leži približno 45 km južno od soteske Olduvai. Leta 1978 sta ga izkopala arheologa Louis in Mary Leakey, odkritje pa je pritegnilo veliko pozornosti kot zelo prepričljiv dokaz zgodnjega dvopedalizma.
Geologija in datiranje
Odtisi so vdelani v zgostek vulkanskega pepela (tuf), ki se je kmalu po odtiskanju utrdil in zaščitil sledi pred erozijo. Datiranje plasti, ki vsebuje odtise, temelji predvsem na radiometričnih metodah (npr. kalij-argon), kar je dalo starost okoli 3,6 milijona let. Zaradi takšne starosti so to dolgo veljali za najstarejši neposredni dokaz homininove hoje na dveh nogah; kasnejša odkritja, kot so fosili Ardipithecus ramidus, so pokazala, da so se znaki bipedalizma morda pojavili še prej v evoluciji.
Opis odtisov in interpretacija
Odtisi iz Laetolija prikazujejo tipične značilnosti dvonožne hoje: jasno viden petni odtis, sleduječa razporeditev prstov brez opaznega nasprotiščnega (opponibilnega) palca in sled, ki nakazuje adduciran (priprt) palec stopala. Analize so upoštevale dolžino in širino koraka, dolžino stopinje, kot pristanka stopala ter vzorec hoje. Rezultati so pokazali, da je bila hoja homininov iz Laetolija bolj podobna človeški kot opičji, z vzorcem koraka in porazdelitvijo teže, ki ustreza učinkovitějši dvonožni hoji.
Večina raziskovalcev meni, da so odtise naredili trije posamezniki, ki so verjetno pripadali vrsti Australopithecus afarensis. Ta povezava temelji na primerjavah z rekonstrukcijami skeletov, vključno z ohranjenimi okostji iz istega časovnega obdobja (npr. najdbe iz območja Hadar) ter na morfoloških značilnostih stopal in hoje. Vendar ostaja nekaj razprav glede natančne taksonomske pripadnosti in števila ter spola osebkov.
Pomen za razumevanje človeške evolucije
Odtisi iz Laetolija so pomembni, ker kažejo, da se je bipedalizem pri homininih razvil pred velikim povečanjem volumna možganov. A. afarensis je bil vsaj obvezno dvonožen in je imel možgane primerljive velikosti sodobnim šimpanzom in gorilam. To pomeni, da so se različne telesne lastnosti razvijale z različnimi hitrostmi — fenomen, ki ga opisujemo kot mozaično evolucijo. Bipedalizem je verjetno prednostno prilagodil življenju v bolj odprtih habitatih, kot so gozdovi in savane, čeprav natančen življenjski prostor ostaja predmet razprav.
Razprave in odprta vprašanja
Ključna vprašanja vključujejo natančno identiteto avtorjev odtisov (ali so to res trije odrasli, ali tudi mlajši osebki), stopnjo spolnega dimorfizma v vrstah in kako preprosto lahko rezultate primerjamo s kasnejšimi rodu Homo. Nekateri znanstveniki poudarjajo, da imajo rekonstruirane hoje določene razlike v primerjavi s sodobnimi ljudmi (npr. stopalna loka ali meritev težišča), kar kaže na prilagojeno, a ne povsem identično dvonožnost.
Druge najdbe in varstvo najdišča
Poleg odtisov so v Laetoliju odkriti tudi drugi fosilni ostanki živali ter različni arheološki in geološki materiali v plasteh različnih starosti. V nekaterih delih območja so bile najdene tudi kamninske tehnologije iz mlajših plasti, vključno z artefakti, ki so jih v literaturi včasih povezujo s postopki priprave orodij (npr. ročne sekire), a je pomembno ločevati časovne plasti — najdene artefakte ne gre neposredno povezovati z odtisi iz plasti, starih 3,6 milijona let.
Zaščita odtisov je bila pomemben izziv: po odkopu so bili nekateri originalni odtisi za varstvo ponovno pokopani, izdelane pa so bile natančne kopije (odlitki), ki so na ogled v muzejih. Laetoli ostaja ključno mesto za razumevanje zgodnjih faz človeškega gibanja in evolucije.
najdišče fosilov Laetoli v severni Tanzaniji
Umetniška rekonstrukcija fotografije odtisa stopala hominida iz Laetolija.
Odlitek odtisov stopal iz Laetolija, ki je na ogled v Nacionalnem naravoslovnem muzeju v Washingtonu.
Odtisi v Evropi
Najstarejši odtisi homininov v Evropi so v Veliki Britaniji. Stari so približno 800.000 do milijon let. Najdeni so bili na plaži Happisburgh v Vzhodni Angliji.
Arheologi jih opisujejo kot "najstarejšo znano površino odtisov stopal homininov zunaj Afrike pred približno 1 milijonom do 0,78 milijona let". Najdišče je znano po ohranjenih sedimentih z zgodnjepleistocensko favno in floro. Od leta 2005 so bila najdena kremenova orodja. To pomeni, da so ljudje severno Evropo zasedli vsaj 350.000 let prej, kot je veljalo doslej.
Zemljevid, ki prikazuje položaj Happisburgha v zgodnjem pleistocenu, pred približno 800.000 leti
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je laetoli?
O: Laetoli je najdišče v Tanzaniji, datirano v pliocen-pleistocen. Znano je po odtisih homininov, ki so se ohranili v vulkanskem pepelu.
V: Kje se nahaja najdišče odtisov v Laetoliju?
O: Odtisi iz Laetolija so 45 km južno od soteske Olduvai.
V: Kdo je izkopal odtise v Laetoliju?
O: Odtise v Laetoliju sta leta 1978 izkopala arheologa Louis in Mary Leakey.
V: Zakaj so bili odtisi v Laetoliju deležni velike pozornosti javnosti?
O: "Odtisi iz Laetolija" so pritegnili veliko pozornosti javnosti, ker so prepričljiv dokaz o dvonožcih pri pliocenskih homininih. Datirani so na obdobje pred 3,6 milijona let in so najstarejši znani dokaz bipedalizma homininov v tistem času.
V: Katera vrsta naj bi ustvarila te odtise v Laetoliju?
O: Po razpravi je bilo odločeno, da je med tremi hominini, ki so naredili odtise v Laetoliju, največja vrsta Australopithecus afarensis. To temelji na podrobni analizi odtisov stopal v primerjavi s človeškimi in dvonožnimi živalmi, kot so medvedi in primati, ter na rekonstrukciji skeletnih ostankov stopal, najdenih na tem najdišču.
V: Kako se A. afarensis razlikuje od rodu Homo?
A: A. afarensis je imel zelo podobne možgane kot sodobni šimpanzi in gorile, vendar je bil prilagojen življenju v odprtih gozdovih in savanah zaradi obveznega bipedalizma, za razliko od rodu Homo, ki je razvil večje možgane, preden je postal bipedalist.
V: Kateri pojav pojasnjuje, zakaj se različne lastnosti med živalmi razvijajo različno hitro?
O: To, da se različne lastnosti med živalmi razvijajo različno hitro, je znano kot mozaična evolucija.
Iskati