Laetoli
Laetoli je najdišče v Tanzaniji, datirano v pliocen-pleistocen. Znano je po odtisih homininov, ki so se ohranili v vulkanskem pepelu. Najdišče odtisov iz Laetolija je 45 km južno od soteske Olduvai. Leta 1978 sta ga izkopala arheologa Louis in Mary Leakey. "Odtisi stopal iz Laetolija" so bili deležni velike pozornosti javnosti, saj so prepričljiv dokaz dvopedalnosti pliocenskih homininov.
Datirani so na 3,6 milijona let in so najstarejši znani dokaz homininovega bipedalizma. Zdaj so bili najdeni še starejši dokazi, kot so fosili Ardipithecus ramidus. Odtisi stopal in struktura okostja, izkopani v Laetoliju, so bili jasen dokaz, da se je bipedalizem pri hominidih razvil pred povečanimi možgani. Čeprav se o tem razpravlja, se domneva, da so trije posamezniki, ki so naredili te odtise, pripadali vrsti Australopithecus afarensis. Skupaj z odtisi stopal so bili najdeni tudi drugi skeletni ostanki homininov in živali ter acheulski artefakti (ročne sekire).
Po razpravi so se odločili, da je vrsta Australopithecus afarensis vrsta treh homininov, ki so naredili sledi v Laetoliju. To temelji na rekonstrukciji okostja stopala samic hominina A. afrarensis. Podrobna analiza stopinj je primerjala tako človeške kot dvonožne živali, kot so medvedi in primati. Analizirane so bile hoje (vzorec koraka) in struktura stopala. Dolžina koraka, dolžina koraka, širina koraka in kot stopala so pokazali, da je bila hoja A. afarensis bolj podobna človeški kot opičji.
A. afarensis je torej obvezno dvonožni hominid. Njegovi možgani so bili zelo podobni možganom sodobnih šimpanzov in goril. V enem pomembnem pogledu je bil torej podoben rodu Homo, saj je bil dvonožni. To pomeni, da je bil prilagojen življenju v odprtih gozdovih in savanah, ne pa v tropskem deževnem gozdu. Po drugi strani pa je imel možgane približno tako velike kot opica. Takšna situacija, ko se različne lastnosti živali razvijajo različno hitro, je znana kot mozaična evolucija.
najdišče fosilov Laetoli v severni Tanzaniji
Umetniška rekonstrukcija fotografije odtisa stopala hominida iz Laetolija.
Odlitek odtisov stopal iz Laetolija, ki je na ogled v Nacionalnem naravoslovnem muzeju v Washingtonu.
Odtisi v Evropi
Najstarejši odtisi homininov v Evropi so v Veliki Britaniji. Stari so približno 800.000 do milijon let. Najdeni so bili na plaži Happisburgh v Vzhodni Angliji.
Arheologi jih opisujejo kot "najstarejšo znano površino odtisov stopal homininov zunaj Afrike pred približno 1 milijonom do 0,78 milijona let". Najdišče je znano po ohranjenih sedimentih z zgodnjepleistocensko favno in floro. Od leta 2005 so bila najdena kremenova orodja. To pomeni, da so ljudje severno Evropo zasedli vsaj 350.000 let prej, kot je veljalo doslej.
Zemljevid, ki prikazuje položaj Happisburgha v zgodnjem pleistocenu, pred približno 800.000 leti
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je laetoli?
O: Laetoli je najdišče v Tanzaniji, datirano v pliocen-pleistocen. Znano je po odtisih homininov, ki so se ohranili v vulkanskem pepelu.
V: Kje se nahaja najdišče odtisov v Laetoliju?
O: Odtisi iz Laetolija so 45 km južno od soteske Olduvai.
V: Kdo je izkopal odtise v Laetoliju?
O: Odtise v Laetoliju sta leta 1978 izkopala arheologa Louis in Mary Leakey.
V: Zakaj so bili odtisi v Laetoliju deležni velike pozornosti javnosti?
O: "Odtisi iz Laetolija" so pritegnili veliko pozornosti javnosti, ker so prepričljiv dokaz o dvonožcih pri pliocenskih homininih. Datirani so na obdobje pred 3,6 milijona let in so najstarejši znani dokaz bipedalizma homininov v tistem času.
V: Katera vrsta naj bi ustvarila te odtise v Laetoliju?
O: Po razpravi je bilo odločeno, da je med tremi hominini, ki so naredili odtise v Laetoliju, največja vrsta Australopithecus afarensis. To temelji na podrobni analizi odtisov stopal v primerjavi s človeškimi in dvonožnimi živalmi, kot so medvedi in primati, ter na rekonstrukciji skeletnih ostankov stopal, najdenih na tem najdišču.
V: Kako se A. afarensis razlikuje od rodu Homo?
A: A. afarensis je imel zelo podobne možgane kot sodobni šimpanzi in gorile, vendar je bil prilagojen življenju v odprtih gozdovih in savanah zaradi obveznega bipedalizma, za razliko od rodu Homo, ki je razvil večje možgane, preden je postal bipedalist.
V: Kateri pojav pojasnjuje, zakaj se različne lastnosti med živalmi razvijajo različno hitro?
O: To, da se različne lastnosti med živalmi razvijajo različno hitro, je znano kot mozaična evolucija.
