Maastricht — zgodovina mesta, Univerza v Maastrichtu in Maastrichtska pogodba
Maastricht (limburško Mestreech) je mesto na jugu Nizozemske in glavno mesto pokrajine Limburg. V mestu živi približno 120.000 ljudi. V Maastrichtu sta letališče in univerza Univerza v Maastrichtu), mesto pa je znano po bogati zgodovini, kulturnih znamenitostih in mednarodnem pomenu zaradi podpisane Maastrichtske pogodbe.
Zgodovina
Območje, kjer stoji današnje mesto, je bilo naseljeno že v kameni dobi pred približno 25.000 leti. Prvo stalno naselbino so na tem prostoru okoli leta 500 pr. n. št. ustanovili Kelti. Kasneje so tu rimljani zgradili utrjeno naselbino, znano kot Traiectum ad Mosam (prehod čez reko Maas), kar je poudarilo pomen mesta kot prometnega in strateškega križišča ob reki Maas.
Maastricht je dobil mestne pravice leta 1204. V srednjem veku in zgodnjem novem veku je mesto imelo poseben položaj in pogosto spreminjajoče se gospodarje, med njimi kneze-biskupe Liègea, španske in francoske sile ter Nizozemsko republiko. Zaradi svoje strateške lege je večkrat trpel ob obleganjih in bil utrjeno mesto. Po napoleonskih vojnah mesto leta 1815 pripada Nizozemski.
Univerza v Maastrichtu
Univerza v Maastrichtu) je relativno mlada univerza, ustanovljena v 20. stoletju (uradno 1976), vendar je hitro pridobila mednarodni ugled. Znana je predvsem po inovativnem pristopu k izobraževanju, predvsem problemno usmerjenem učenju (PBL - problem-based learning), in močni mednarodni usmerjenosti — veliko programov poteka v angleškem jeziku. Univerza privablja študente iz več kot 100 držav in ima močne programe na področju prava, medicine, ekonomije, družbenih ved in humanistike.
Maastrichtska pogodba
V Maastrichtu je bila leta 1992 podpisana pomembna medvladna pogodba, znana kot Maastrichtska pogodba. Ta pogodba je temeljni dokument, ki je ustanovil Evropsko unijo in določil poti do skupne valute (evra) ter okrepitev sodelovanja na področjih, kot so skupna zunanja in varnostna politika ter pravosodje in notranje zadeve. Podpis pogodbe je utrdil mednarodni pomen mesta kot prostora za politični dialog in evropsko integracijo.
Znamenitosti in kultura
- Bazilika sv. Servacija (Basilica of Saint Servatius) — ena najstarejših cerkva na Nizozemskem s pomembnimi relikvijami in arhitekturnimi plastmi iz različnih obdobij.
- Vrijthof — glavni mestni trg, znan po prireditvah, koncertih in kavarniški kulturi; ob njem stojita cerkvi sv. Servacija in sv. Janeza (Sint Janskerk).
- Sint-Pietersberg — pečinski sistem in naravni rezervat nad mestom z razgledom na Maas ter zgodovinskimi rudniškimi rovami in trdnimi obrambnimi linijami.
- Stare trdnjave in obzidja — ostanki zgodovinskega utrjenega kompleksa, ki pričajo o vojaški vlogi mesta skozi stoletja.
Prebivalstvo, jezik in kulinarika
V Maastrichtu se govori nizozemščina, vendar je močan tudi lokalni limburški dialekt, ki mu domačini pravijo Mestreechs. Mesto ima raznoliko prebivalstvo zaradi prisotnosti univerze in bližine belgijske ter nemške meje. Kulinarika v regiji združuje nizozemske, belgijske in nemške vplive; lokalne specialitete in široka ponudba restavracij odražajo preplet kultur.
Gospodarstvo in promet
Maastricht ima raznoliko gospodarstvo: izobraževanje, zdravstvo, turizem in logistika igrajo pomembne vloge. V bližini deluje letališče in (Maastricht Aachen Airport), ki povezuje mesto z notranjimi in mednarodnimi destinacijami. Dobra povezava z železnico, avtocestami in reko Maas omogoča trgovino in potovanja v Belgijo, Nemčijo in ostale dele Nizozemske.
Maastricht je zaradi svoje zgodovine, lege ob meji in vloge pri evropski integraciji pomembno mesto z bogato kulturno ponudbo in mednarodno usmerjenostjo.
Staro mestno jedro Maastrichta s pogledom na reko Maas.
Kraj Maastricht na Nizozemskem.
Zgodovina
Prva poselitev je bila pred približno 25.000 leti. Prava stalna naselja (in ne le lovci nabiralci) so nastala vsaj že 5000 let pred našim štetjem. 4000 let po tem so Kelti zgradili naselje v Maastrichtu. Verjetno so častili rečnega boga. Okrog leta 0 n. št. je bilo zgrajeno rimsko mesto, s čimer je Maastricht postal najstarejše mesto na Nizozemskem (skupaj z Nijmegenom). V tem času se je Maastricht imenoval Trajectum ad Mosam. To pomeni Cesta čez reko Maas. Rimski most v Maastrichtu je povezoval zahod z vzhodom, zaradi česar je bil Maastricht zelo strateška točka. Ta most - nahaja se na ulici Eksterstraat - je v 13. stoletju propadel, nadomestil pa ga je znameniti most St Servaas.
V zgodnjem srednjem veku je bil Maastricht zelo pomemben pri širjenju krščanstva na Nizozemskem. V 4. stoletju je bil škof Sveti Servaas prvi škof na Nizozemskem, stavbo Onze Lieve Vrouwekerk (ki je tudi najstarejša še stoječa stavba na Nizozemskem) pa bi lahko označili za korenino krščanstva na Nizozemskem. Servaasove posmrtne ostanke še vedno hranijo v grobnici v Maastrichtu.
Maastricht je mestne pravice prejel precej zgodaj, leta 1204. Med osemdesetletno vojno in napoleonskimi vojnami je bil strateško pomemben. Zato ima Maastricht dve utrdbi: Fort St. Pieter in Fort St. Jan. Maastricht je imel tudi mestno obzidje. Ostanki tega obzidja so vidni še danes (zlasti Helpoort je eno redkih še stoječih mestnih pristanišč).
Na začetku 20. stoletja je bil Maastricht industrijsko mesto s številnimi tovarnami. Jan Pieter Minckeleers - znanstvenik iz Maastrichta - je prvi odkril premogovni plin, ki je omogočil prve mestne luči. Leta 1940 so Maastricht osvojile nemške sile. Vendar je bilo veliko slik skritih v jamah na Sint Pietersbergu - strmem hribu na jugozahodu Maastrichta. Tam je bila skrita celo slika De Nachtwacht. Maastricht je bil osvobojen 14. septembra 1944. Leta 1992 je bil Maastricht mesto, ki je gostilo Evropsko pogodbo iz leta 1992, na kateri je bila uradno ustanovljena EU in sprejeta odločitev o uvedbi evra.
Kip Minckeleersa na naslovu Boschstraat
Topografija
Maastricht leži na obeh straneh reke Maas na jugovzhodu Nizozemske in jugozahodu pokrajine Limburg. Maastricht leži v dolini Maasvalley, zato mesto obkrožajo hribi. Na jugozahodu mesta se nahaja znameniti St. Pietersberg. Na zahodnem robu mesta ni prostora med mestom in belgijsko mejo. Na vzhodu je Savelsbos (gozd). Sosednje občine so Eijsden in Visé (B) na jugu, Lanaken (B) in Riemst (B) na zahodu, Meerssen in Valkenburg na severu ter Margraten na vzhodu.
Promet in javni prevoz
Do mesta je mogoče zlahka priti. Z juga proti severu poteka avtocesta (A2; E25) (na Nizozemskem ta avtocesta poteka od Eijsdena do Amsterdama). V Maastrichtu se začne še ena avtocesta, A79 (proti vzhodu). Maastricht ima dve železniški postaji (Maastricht in Maastricht Randwyck). Vlaki vozijo v Amsterdam, Heerlen, Roermond in Bruselj (B). Načrtuje se ponovna vzpostavitev stare železniške proge do Lanakena (B). Če bo ta povezava ponovno vzpostavljena, bo Maastricht z vlakom dostopen iz vseh smeri.
Nekaj kilometrov severno od Maastrichta je letališče Maastricht Aachen. To je drugo letališče na Nizozemskem.
Področja
Maastricht je razdeljen na več območij. Območja Heer, Amby, St. Pieter in Wolder so bila včasih posamezne vasi, zdaj pa so (že nekaj desetletij) del Maastrichta. Po podatkih nizozemskega centralnega statističnega urada (Centraal Bureau voor de Statistiek; CBS) lahko Maastricht razdelimo na sedem večjih okrožij. To so:
- Središče. (območja: Binnenstad, Jekerkwartier, Kommelkwartier, Statenkwartier, Boschstraatkwartier, Sint Maartenspoort, Wyck)
- jugozahod. (Villapark, Jekerdal, Biesland, Campagne, Wolder, Sint Pieter)
- Zahodno. (Brusselsepoort, Mariaberg, Belfort, Pottenberg, Malpertuis, Caberg, Oud-Caberg, Malberg, Dousberg-Hazendans, Daalhof)
- Severozahod. (Boschpoort, Bosscherveld, Frontenkwartier, Belvédère, Lanakerveld)
- Na vzhodu. (Wyckerpoort, Heugemerveld, Wittevrouwenveld, Nazareth, Limmel, Scharn, Amby)
- Severovzhod. (Beatrixhaven, Borgharen, Itteren, Meerssenhoven)
- jugovzhod). (Randwyck, Heugem, Heer, De Heeg, Vroendaal)
Okrožja glede na CBS
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje mesto na jugu Nizozemske?
O: Mesto se imenuje Maastricht.
V: Koliko ljudi živi v Maastrichtu?
O: V Maastrichtu živi približno 120.000 ljudi.
V: Ali ima Maastricht letališče in univerzo?
O: Da, ima. Ima letališče in univerzo, ki se imenuje Univerza Maastricht.
V: Kdaj je bilo v tej regiji ustanovljeno prvo naselje?
O: Prva naselbina je bila ustanovljena v kameni dobi pred približno 25 000 leti.
V: Kdo je tam ustanovil prvo stalno naselbino?
O: Prvo stalno naselbino so ustanovili Kelti približno 500 let pred našim štetjem.
O::Kdaj je Maastricht dobil mestne pravice?
O: Maastricht je dobil mestne pravice leta 1204.
V::Od kdaj Maastricht pripada Nizozemski?
O::Maastricht pripada Nizozemski od leta 1815 po Napoleonovih vojnah.
V::Katera pogodba je bila podpisana v Maastrichtu?
O::Evropska pogodba iz leta 1992, znana tudi kot Maastrichtska pogodba, je bila podpisana v Maastrichtu.
