Metcard (vozovnica v Melbourneu): kaj je in kako deluje
Metcard v Melbournu: izvedite, kaj je, kako deluje in katere cone (1/2) pokriva — praktičen vodnik za uporabo vozovnice na vlakih, tramvajih in avtobusih.
Metcard je vrsta vozovnice za javni prevoz v Melbournu v Avstraliji. Z njo je mogoče uporabljati vlake, tramvaje in avtobuse v dveh conah (cona 1 in cona 2). Cona 1 pokriva območja blizu CBD, cona 2 pa preostali del mesta. Včasih je obstajala tudi cona 3, vendar je bila združena s cono 2. Vozovnica je velika kot kreditna kartica in vsebuje magnetni trak, ki računalniku pove, za katero vrsto vozovnice gre.
Kako Metcard deluje
Metcard je bila fizična, magnetna vozovnica: ob nakupu je bila na magnetnem traku zapisana informacija o tipu vozovnice, območju (conah) in času veljavnosti. Pred začetkom potovanja je bilo običajno potrebno vozovnico potrditi (validirati) na posebnem validacijskem stroju na postaji ali v vozilu. Na nekaterih tramvajih in avtobusnih linijah je bilo mogoče vozovnico kupiti tudi pri vozniku ali na avtomatu v vozilu, vendar so bile podrobnosti odvisne od linije in opreme.
Vrste vozovnic in razponi veljavnosti
Metcard je ponujal različne vrste vozovnic, primerne za kratka in daljša potovanja:
- Kratkotrajne vozovnice (npr. enkratne/kratkotrajne poti) za posamezno vožnjo ali omejen čas potovanja.
- Dnevne vozovnice za uporabo neomejenega števila potovanj v času enega dne.
- Periodične vozovnice (tedenske, mesečne, letne) za redne potnike in imetnike sezonskih kart.
- Vračilne in posebne vozovnice (npr. za skupine ali posebne dogodke).
- Popustne (concession) vozovnice za študente, upokojence in upravičence do koncesij.
Vsaka vozovnica je imela jasno označen čas ali datum poteka. Pri kontroli so inšpektorji preverjali veljavnost vozovnice ter morebitne popuste in cone.
Kje in kako kupiti Metcard
- Avtomati na železniških postajah in nekaterih tramvajskih/avtobusnih postajah.
- Pooblaščene prodajalne in kioski (retaileri).
- Včasih pri vozniku na avtobusu ali na tramvaju, če je bila možnost napovedana za določeno linijo.
Po nakupu je bilo treba vozovnico pravilno potrditi/aktivirati, kadar to zahteva sistem — običajno z vstavljanjem v validacijsko napravo ali s potrdilom na avtomatu. Neveljavna ali nepotrjena vozovnica je veljala kot brez vozovnice in je lahko pomenila globo ob kontroli.
Inšpekcija, kazni in pravila
Vozni redi in pravila so predpisovali, da morajo potniki imeti veljavno in veljavno potrjeno vozovnico za ves čas vožnje. Kontrole izvajajo inšpektorji z ročnimi napravami; pri ugotovljeni kršitvi (brez vozovnice ali z iztečenim časom) se lahko izreče kazen. Pomembno je upoštevati cone in veljavnost vozovnice, saj napačna cona lahko pomeni doplačilo ali kazen.
Zgodovina in zamenjava z Myki
Metcard je bil dolgo časa glavni plačilni sistem za javni prevoz v Melbourneu, vendar je postopno nadomeščal novejši brezstični kartični sistem Myki. Myki uporablja pametno kartico (contactless smartcard) in nudi večjo fleksibilnost pri obračunu voženj ter lažje potrdilo pri vstopu/izstopu. Prehod na Myki je potekal postopoma, do popolnega prenehanja uporabe Metcard pa je prišlo konec obdobja, ko je bil Metcard ukinjen in nadomeščen z Myki.
Praktični nasveti
- Če potujete v sodobnem času: preverite, ali je sistem že večinoma prešel na Myki — za trenutne potnike je Myki običajno glavna možnost.
- Vedno potrdite vozovnico, če sistem to zahteva — neveljavna vozovnica pomeni tveganje globe.
- Za dolgotrajne ali redne poti razmislite o periodični vozovnici (tedenski/mesečni), saj lahko prihranki upravičijo strošek.
- Preverite možnosti koncesijskih vozovnic, če ste študent, upokojenec ali imate drug pravni razlog za popust.
Metcard je bil preprost in pregledan sistem magnetnih vozovnic, ki je služil dolgo obdobje, vendar ga je z modernimi zahtevami in tehnologijo postopoma zamenjal Myki. Kljub zgodovinskemu pomenu je pri načrtovanju potovanj danes smiselno najprej preveriti trenutne možnosti in tarifne pogoje za Melbourne, saj se sistemi in pravila posodabljajo.
Prodajni avtomat Metcard
Zgodovina
Kartica Metcard je nadomestila enak, a preprostejši sistem "scratchies", ki se je uporabljal v javnem prevoznem omrežju v Melbournu. Sistem je bilo enostavno goljufati, zato so ga leta 2002 opustili, vendar ne prej, preden so bile natisnjene vozovnice za dolgoletno uporabo.
Takratna liberalna vlada zvezne države je leta 1992 prvič uvedla avtomatizirano prodajo vozovnic. Za načrtovanje, dobavo, namestitev in tekoče vzdrževanje takega sistema so bili objavljeni razpisi, na katerih je bil septembra 1993 kot najugodnejši izvajalec razglašen konzorcij OneLink Transit Consortium. Pogodba je bila podpisana maja 1994, glavni dobavitelj tehnologije pa je bila skupina ERG.
Testiranje prototipov se je začelo decembra 1993, uvajanje sistema je potekalo od avgusta 1996 do aprila 1998, sistem pa je bil sprejet novembra 1997. Javni preizkusi na terenu so se izvajali na avtobusih od 20. avgusta 1996, na železnici pa od 18. septembra 1996. Sistem se je začel v celoti uporabljati maja 1998 in je stal 330 milijonov dolarjev. Pogodbena vprašanja med podjetjem OneLink in viktorijansko vlado so bila rešena šele maja 2002 s plačilom do 65 milijonov USD v postopni poravnavi.
Metcard je bil ob uvedbi sporen zaradi previsokih stroškov, ukinitve tramvajskih sprevodnikov ter nezanesljivosti avtomatov za nakup in potrjevanje vozovnic. Avtomate so pogosto napadali vandali (pogosto tako, da so v režo za kovance vlili tekočino) in od takrat so večkrat spremenili njihovo zasnovo.
V skladu s privatizacijskim etosom takratne vlade je bilo delovanje sistema Metcard v celoti preneseno na zunanje izvajalce, prevozniki (takrat v državni lasti) pa s sistemom niso imeli ničesar opraviti. Metcard je imel celo lastno spletno stran in blagovno znamko, ki je postala močnejša od anonimnih in nenehno preimenovanih vladnih prevoznikov, ki jih je takrat privatizirala vlada.
Študija, ki jo je leta 2001 objavila deželna vlada, je pokazala, da več kot četrtina (27,2 %) naprav na železniških postajah ne deluje, 11,9 % mobilne opreme v avtobusih in tramvajih pa ne deluje. Državna vlada se je ponovno pogajala s pogodbenim upravljavcem omrežja za prodajo vozovnic OneLink Transit Systems, da bi izboljšala storitve za potnike. Po teh izboljšavah je revizija iz leta 2002 pokazala, da se je razpoložljivost avtomatov na železniških postajah povečala na 92,1 %, na avtobusih in tramvajih pa na 98,3 %. Izboljšala se je tudi uporabnost, saj je bilo na tramvajskih avtomatih mogoče prodajati dnevne vozovnice. Poleg tega se je vandalizem v celotnem omrežju med letoma 2001 in 2002 zmanjšal za 62 %.
Vozovnice V/Line so bile aprila 2006 usklajene s sistemom Metcard, tako da so bile na vsaki vozovnici V/Line za postaje na območju Metcard natisnjene ustrezne cone. Marca 2007 je bil v sistem Metcard vključen tudi avtobusni prevoz Nightrider. Cona 3 je bila 4. marca 2007 odstranjena iz sistema Metcard (in združena s cono 2) zaradi obljube vodje opozicije Teda Ballieuja na državnih volitvah, ki jo je izpolnil takratni premier Steve Bracks.
Prvotna pogodba Metcard z OneLinkom je bila sklenjena za devet let in se je iztekla marca 2007. Leta 2005 je bila pogodba spremenjena tako, da je bilo mogoče sistem podaljšati in spremeniti, ko se je nadaljeval projekt nadomestne kartice myki, pogodbo pa je bilo mogoče odpovedati s šestmesečnim odpovednim rokom.
Vrste metkartic
Večino metkartic je mogoče kupiti v coni 1, coni 2 in coni 1 + coni 2, pri čemer so veljavne v posameznih conah. Vse kartice Metcard, razen kartice City Saver Metcard, so veljavne za potovanja z vlaki, tramvaji in avtobusi.
- 2 uri (velja samo 2 uri)
- Dnevno (velja za en dan potovanja)
- Tedensko
- Mesečno
- Letno
- City Saver (velja za enkratno potovanje v središču mesta)
- Nedeljski prihranek (velja samo v nedeljo)
- Starejši dnevno (popust za starejše od petinšestdeset let)
- 10 X Zgodnja ptica (brezplačna vstopnica za potovanja, ki se končajo pred 7:00)
Zadnja stran kartice Metcard
Validatorji Metcard na postaji Southern Cross Station.
Iskati