Ministrstvo za zunanje zadeve Azerbajdžana: zgodovina in naloge

Ministrstvo za zunanje zadeve (azerbajdžansko: Аzərbаycаn Respublikasının Xarici İşlər Nazirliyi) je azerbajdžansko vladno ministrstvo, ki vodi zunanje odnose Azerbajdžana. Ministrstvo za zunanje zadeve Azerbajdžana je bilo ustanovljeno 28. maja 1918 v času prve Azerbajdžanske republike.

Ko je Azerbajdžan zasedla Rdeča armada in je 28. aprila 1920 postal del Sovjetske zveze kot Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika (Azerbajdžanska SSR), je bilo Ministrstvo za zunanje zadeve ukinjeno, nadomestil pa ga je Ljudski komisariat za zunanje zadeve (PFAC). Ljudski komisariat za zunanje zadeve je imel malo pristojnosti, saj Azerbajdžan ni bil več neodvisen in je sledil sovjetski zunanji politiki. Vendar je sovjetska vlada dovolila, da je Ljudski komisariat za zunanje zadeve Azerbajdžana vzdrževal določene vezi s tujino.

Po koncu Sovjetske zveze in osamosvojitvi Azerbajdžana leta 1991 je bilo ustanovljeno Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je bilo ponovno odgovorno za zunanjo politiko Azerbajdžana.

Elmar Mamadjarov je bil od leta 2004 minister za zunanje zadeve Azerbajdžana; položaj pa je od julija 2020 zasedel Jeyhun Bayramov.

Zgodovina

Ministrstvo ima korenine v diplomatskih poskusih prve Azerbajdžanske republike (1918–1920), ko so vzpostavili lastno zunanjo politiko in vzpostavili diplomatske stike s sosedi in evropskimi državami. Po sovjetski aneksiji leta 1920 je bila zunanja politika centralizirana v Moskvi, vendar je lokalna struktura občasno skrbela za določene kulturne in konzularne zadeve. Po razpadu Sovjetske zveze in razglasitvi neodvisnosti leta 1991 so bili vzpostavljeni moderni organi zunanje politike, potekala je reorganizacija služb in odprtje mreže veleposlaništev in generalnih konzulatov.

Naloge in pristojnosti

Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja širok nabor nalog, med njimi:

• vodenje zunanje politike in priprava stališč države v mednarodnih vprašanjih;
• predstavljanje Azerbajdžana v tujini, vključno z vzpostavljanjem in vodenjem diplomatskih in konzularnih misij;
• pogajanja in sklepanje mednarodnih sporazumov ter spremljanje njihove izvedbe;
• varstvo interesa in pravic državljanov Azerbajdžana v tujini, pomoč v nujnih primerih in izdaja konzularnih potrdil;
• sodelovanje v večstranskih organizacijah in forumih za zagovarjanje nacionalnih interesov;
• spodbujanje gospodarskega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja s tujimi državami in institucijami;
• priprava analiz in priporočil za vlado glede zunanjepolitičnih odločitev.

Organizacija in diplomatske misije

Ministrstvo je običajno organizirano v sektorje ali direktorate, ki pokrivajo bilateralne odnose (Evropa, Azija, Afrika, Amerika), multilateralne zadeve, konzularne storitve, pravne zadeve, protokol ter administrativno-finančne službe. Poleg sedeža v Bakuju ministrstvo upravlja mrežo diplomatskih predstavništev: veleposlaništev, generalnih konzulatov in stalenih predstavništev pri mednarodnih organizacijah (npr. Združeni narodi, Svet Evrope).

Pravno in institucionalno izhodišče

Delovanje ministrstva temelji na ustavi Azerbajdžana, zakonih o zunanji politiki, zakonu o diplomatski službi in drugih predpisih, ki urejajo pooblastila državnih organov. Ambasadorje in visoke diplomatske predstavnike običajno imenuje predsednik države, njihove naloge pa določa zunanjepolitična usmeritev vlade.

Pomembne teme in mednarodno sodelovanje

Ministrstvo je osrednje v vprašanjih, kot so reševanje regionalnih sporov (vključno z dolgoletnimi vprašanji v zvezi z Nagorno-Karabahom), razvoj gospodarskih vezi (v energetiki, tranzitu in infrastrukturi) ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Azerbajdžan je član številnih mednarodnih institucij in sodeluje z državami in zavezništvi na različnih področjih (npr. Združeni narodi, Organizacija islamske sodelovanja, Svet Evrope).

Sodobni izzivi in reforme

V zadnjih desetletjih so bila prizadevanja usmerjena v modernizacijo diplomatske službe, digitalizacijo konzularnih storitev, krepitev javne diplomacije in privabljanje tujih naložb. Ministrstvo se tudi prilagaja geopolitičnim spremembam v regiji in poskuša širiti mrežo partnerstev za varnost, gospodarstvo in kulturo.

Kontakt in dostopnost

Glavno mesto Baku gosti sedež ministrstva in največino veleposlaništev, medtem ko so konzularne službe razporejene glede na potrebe državljanov v tujini. Ministrstvo običajno zagotavlja informacije o vizumski politiki, potnih listih, varstvu državljanov in mednarodnem sodelovanju preko svojih uradnih kanalov.

Opomba: Časovne navedbe vodstev in druge dejanske spremembe so pomembne in se lahko spreminjajo; za najnovejše informacije je priporočljivo preveriti uradne vire ministrstva.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ministrstvo za zunanje zadeve?

V: Kdaj je bilo ustanovljeno ministrstvo za zunanje zadeve?

V: Kaj je nadomestilo ministrstvo, ko je Azerbajdžan leta 1920 postal del Sovjetske zveze?

V: Kakšno moč je imel PFAC?

V: Kdaj je Azerbajdžan postal neodvisen?

V: Kdaj je bilo po osamosvojitvi ponovno ustanovljeno ministrstvo?

Išči po črki