Avstralska monarhija: definicija, vloga monarha in generalni guverner

Avstralska monarhija je oblika vladavine, v kateri je avstralski suveren dedni monarh v skladu s pravili avstralske ustave.

To pomeni, da se položaj kralja ali kraljice Avstralije prenaša po kraljevi družini. Ko kralj ali kraljica umreta, se delo prenese na njunega sina, hčerko ali naslednjega v vrsti za prestol. Kot avstralski monarh imata nato slavnostne in ustavne dolžnosti v okviru avstralske vlade. Generalni guverner Avstralije opravlja delo monarha za nacionalno vlado. Guvernerji zveznih držav opravljajo delo monarha za vlade zveznih držav Avstralije.

Kaj pomeni ustavna monarhija v avstralskem kontekstu

Avstralska monarhija je predvsem ustavna (konstitucionalna) monarhija: monarh je formalno državni glava, vendar večino izvršilnih in reprezentativnih funkcij opravlja imenovani predstavnik – generalni guverner – v skladu z določbami avstralske ustave in običajnimi političnimi praksami (konvencijami). Monarh sicer ohranja določene pravice in formalne pristojnosti, a se jih v praksi izvaja na podlagi priporočil izvoljenih organov.

Vloga monarha

• Formalni glavni državni simbol: Monarh je simbol enotnosti in kontinuitete države.
• Ustavna vloga: Pravice in pristojnosti monarha so določene v ustavi in zakonih ter se pogosto izvršujejo prek generalnega guvernerja.
• Simbolične in cerkvene dolžnosti: Monarh ali njegovi predstavniki sodelujejo pri državnih proslavah, podelitvah odlikovanj in drugih protokolskih dogodkih.
• Mednarodna dimenzija: Čeprav je monarh formalno tudi glava države, avstralsko zunanjo politiko vodi izvoljena vlada; monarh pa lahko deluje kot del skupne tradicije in predstavljanja Avstralije v okviru skupnosti držav, ki imajo istega monarha.

Generalni guverner: imenovanje in naloge

Generalnega guvernerja imenuje monarh, vendar to storitev opravi na predlog in priporočilo avstralskega premierja. V praksi gre za položaj, ki deluje kot vsakodnevni predstavnik monarha v zvezni (narodni) oblasti. Glavne naloge vključujejo:

• Izvajanje izvršilne oblasti v praksi: Podpisovanje zakonov (Royal Assent), imenovanje ministrov, komandiranje oboroženih sil v formalnem smislu, podeljevanje odlikovanj.
• Parlamentarne funkcije: Odprtje in razpustitev parlamenta, podelitev kraljevega soglasja za sprejete zakone po navodilu vlade.
• Konvencionalne in diskrecijske pristojnosti: Večina odločitev temelji na nasvetu premierja in vlade, vendar generalni guverner občasno uporabi t. i. zadržane (reserve) pristojnosti – na primer ob političkih krizah, če ni jasne parlamentarne večine.
• Neodvisnost in nepristranskost: Funkcija je apolitična; guverner deluje neodvisno od svojih političnih preferenc in po konvencijah ne vpliva na dnevno politiko.

Ustava, zakonodaja in prerogative

Ustava Avstralije in povezani zakoni določajo pravice monarha in naloge generalnega guvernerja. Čeprav so številne pristojnosti formalno pripisane monarhu, praksa določa, da se te izvršujejo na podlagi priporočil in odločitev demokratično izvoljenih predstavnikov. Ponekod obstajajo tudi posebne pravne in ustavne določbe, ki urejajo postopke imenovanj, začasnega opravljanja dolžnosti in prerogativ.

Zvezne države in njihovi guvernerji

Avstralija je federacija; posamezne države imajo svoje ustave in svoje guvernerje, ki delujejo kot predstavniki monarha na ravni zveznih držav. Ti guvernerji opravljajo podobne naloge kot generalni guverner, a v okviru pristojnosti zvezne države. Teritorialne oblasti (kot Avstralski glavni teritorij) imajo lahko drugačne urejene predstavnike (npr. administratorje).

Sukcesija in povezava z drugimi kraljestvi

Avstralski monarh je običajno ista oseba, ki je monarh Združenega kraljestva in nekaterih drugih članic Skupnosti narodov (Commonwealth realms). Zaporedje nasledstva se določa z zakonodajo in sporazumi med državami članicami, zato se spremembe pravil lahko usklajujejo med vsemi relevantnimi državami. V praksi Avstralci spremljajo dedni red v okviru širšega sistema, ki ureja vladavino v več državah s skupnim monarhom.

Politične razprave in možnost republikanske ureditve

V Avstraliji potekajo dolgotrajne razprave o tem, ali naj država ohrani monarhijo ali preide v republiko. Argumenti za ohranjanje vključujejo stabilnost, kontinuiteto in tradicijo, medtem ko pristaši republike poudarjajo polno avtonomijo, demokratično izvoljen ali imenovan avstralski predsednik ter simbolno ločitev od britanske monarhije. Leta 1999 je bil izveden referendum o prehodu v republiko, ki ni uspel; vprašanje ostaja del javne in politične debate.

Zaključek

Avstralska monarhija je kombinacija formalne vloge monarha in praktičnega delovanja njegovih predstavnikov, predvsem generalnega guvernerja ter guvernerjev zveznih držav. Sistem temelji na ustavi, zakonih in dolgoletnih političnih konvencijah, hkrati pa je predmet stalnih javnih razprav o naravi in prihodnosti državne ureditve.

Zgodovina

Leta 1788 je v Sydney prispela prva britanska flota ladij z zaporniki in Novi Južni Wales je postal kronska kolonija z angleškim kraljem Jurijem III. kot kraljem. Britanci so po vsej Avstraliji ustanovili druge kolonije z vplivnimi kolonialnimi guvernerji, ki jih je izbrala Velika Britanija. Od dvajsetih let 19. stoletja so te kolonije dobivale vse več samouprave, od petdesetih let 19. stoletja pa so začele postajati parlamentarne demokracije, v katerih so kralji in kraljice Združenega kraljestva ostali voditelji držav, kraljeve naloge pa so opravljali kolonialni guvernerji, ki so imeli vse manj dejanske moči.

Leta 1901 so se britanske avstralske kolonije po glasovanju odločile, da postanejo ena država z ustavno monarhijo s kraljico Viktorijo na čelu. Vojvoda Cornwallski in Yorški (poznejši kralj Jurij V.) je leta 1901 odprl prvi avstralski parlament, vojvoda in vojvodinja Yorška (poznejša kralj Jurij VI. in kraljica mati Elizabeta) pa sta leta 1927 odprla prvi parlament v Canberri.

Balfourjeva deklaracija iz leta 1926 je spremenila razmere v britanskem imperiju, tako da so Združeno kraljestvo in dominioni (kot so Avstralija, Kanada in Nova Zelandija) veljali za enakopravne in neodvisne, vendar "združene s skupno zvestobo kroni". Ta položaj neodvisnih monarhij je bil potrjen z Westminstrskim statutom. Curtinova laburistična vlada je med drugo svetovno vojno za generalnega guvernerja izbrala princa Henryja, vojvodo Glosterskega (brata kralja Jurija VI.).

Kraljica Elizabeta II. je leta 1954 kot prva vladajoča monarhinja obiskala Avstralijo, kjer so jo pozdravile ogromne množice ljudi. Njen sin princ Charles je leta 1967 hodil v šolo v Avstraliji. Njen vnuk princ Harry je leta 2003 nekaj časa živel v Avstraliji.

Kraljeva družina je bila večino 20. stoletja zelo priljubljena, vendar so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nekateri politiki in veliko ljudi želeli, da Avstralija postane republika. Leta 1999 je država na referendumu odločala o tem, ali naj postane republika, vendar so se ljudje odločili, da bodo ohranili avstralsko monarhijo in se ne bodo spremenili v republiko.

Otvoritev prvega avstralskega parlamenta leta 1901 s strani vojvode Cornwallskega in Yorškega (kasnejšega kralja Jurija V.).

Išči po črki