Miranda (roman)
Miranda je roman, ki ga je leta 1924 napisal Antoni Lange. To je njegovo zadnje veliko delo in danes najbolj znana knjiga. Pravijo, da je Miranda "okultna fikcija" in "roman, uvrščen v filozofsko pogodbo". Roman je znan tudi kot mešanica distopije in utopije. Roman je bil preveden v angleščino (leta 1968), francoščino, španščino in italijanščino.
Razlaga naslova romana
Naslov romana se nanaša na lik Mirande iz Shakespearove drame Vihar. Na Mirando so vplivala tudi dela, kot so: Moški kot bogovi Herberta Georgea Wellsa, Sončno mesto Tommasa Campanelle, Lenore Edgarja Allana Poeja, Genezis z Ducha Juliusza Słowackega, pesmi Cypriana Kamila Norwida, spisi Friedricha Nietzscheja (kritika koncepta Übermensch), Arthurja Schopenhauerja, Platona in sanskrtski epi stare Indije.
Povzetek zgodbe
Roman pripoveduje o civilizaciji brahmanov, ki imajo močne sposobnosti. Lahko govorijo z mislimi in levitirajo (lebdijo v zraku). Brahmani v knjigi menijo, da so najpomembnejše stvari anarhija, svoboda, mir in svobodna ljubezen. Njihovo državo vodijo Ministrstvo ljubezni, Ministrstvo moči in Ministrstvo modrosti. Brahmani uporabljajo nenavadno kemikalijo z imenom Nivridij, da ohranijo svojo samopopolno idejo. Zgodba govori o poljskem emigrantu Janu Podobłocznem (Langejeva lastna parte-parole), ki se zaljubi v žensko po imenu Damayanti. Knjiga se konča s tragedijo. V zadnjem poglavju romana Damayanti žrtvuje svoje telo, da bi njen duh lahko poletel na višjo raven, čeprav.Miranda je škotski duhovni medij, ki živi v Varšavi. Lahko se pogovarja z dušo Damayanti in prikliče žensko po imenu Lenore. Jana Podobłocznyja spozna, ko je ta tik pred smrtjo. V trenutku, ko Damayanti umre, Miranda izgine.
