Miranda (1924) - roman Antoni Lange: okultna fikcija, utopija in distopija
Miranda je roman, ki ga je leta 1924 napisal Antoni Lange. To je njegovo zadnje veliko delo in danes najbolj znana knjiga. Pravijo, da je Miranda "okultna fikcija" in "roman, uvrščen v filozofsko pogodbo". Roman je znan tudi kot mešanica distopije in utopije. Roman je bil preveden v angleščino (leta 1968), francoščino, španščino in italijanščino.
Vsebina in struktura
Miranda ni tipičen realistično narisan roman; gre za kompleksno, simbolno in filozofsko delo, ki združuje elemente pripovedi, aforizmov, metafizičnih razprav in vizij. Zasnova romana je pogosto fragmentarna in esejska, kar bralca vodi čez vrsto miselnih eksperimentov in alegorij. Avtor uporablja mitološke in aluzivne motive, da bi raziskal temeljna vprašanja človekovega obstoja, spoznanja ter odnosa med znanostjo in duhovnostjo.
Glavne teme
- Okultno in duhovno iskanje: delo je močno obarvano z idejami okultizma in ezoterike — preučujejo se notranji svet, višji nivoji zavesti in možnost dosega višjih resnic.
- Utopija in distopija: roman združuje utopične vizije idealne družbe z ostrim kritikami sodobnih družbenih trendov, tako da hkrati prikazuje možnost izboljšanja in nevarnosti, ki prežijo na pot k idealu.
- Filozofska razprava: delo pogosto prehaja v obliko filozofskih esejev ali pogodbe, kjer avtor obravnava etične, metafizične in socialne probleme.
- Kritika modernosti: Lange analizira konflikte med tehnološkim napredkom in izgubljanjem notranjih, duhovnih vrednot.
Stilske značilnosti
Antoni Lange v Mirandi uporablja bogat, pogosto aforističen slog, poln simbolov in alegorij. Besedilo se zanaša na poetične slike, dialoge in filozofske digresije, kar mu daje hibridno obliko med romanom, traktatom in pisanim meditativnim dnevnikom. Tak pristop omogoča večplastno branje: knjižno delo je hkrati estetsko doživetje in intelektualni izziv.
Sprejem in pomen
Ob izidu je bila Miranda sprejeta različno — nekateri bralci in kritiki so cenili njeno intelektualno drznost in duhovno dimenzijo, drugi so ji očitali prekomerno hermetičnost in oddaljenost od vsakdanjih problemov. Z leti je roman pridobil status pomembnega dela v kontekstu evropske modernistične in ezoterične književnosti ter postal predmet študij v raziskavah o povezavi med literaturo in okultizmom. Danes se knjiga pogosto omenja kot ena od značilnih predstavnikov Langeovega zrelega obdobja, v kateri se prepletata njegova poetična izraznost in filozofsko razmišljanje.
Prevodi in izdajna zgodovina
Kot je omenjeno v uvodu, je Miranda prevedena v več jezikov — v angleščino (1968) in tudi v francoščino, španščino in italijanščino. Ti prevodi so pomagali razširiti poznavanje Langeovega dela zunaj izvirnega jezikovnega območja in omogočili, da je roman postal predmet primerjalnih študij o utopičnih in ezoteričnih tradicijah v 20. stoletju.
Za bralce
Čeprav zahteva pozornost in pripravljenost na abstraktno mišljenje, Miranda nagradi vztrajnega bralca z bogatimi intelektualnimi in estetskimi izkušnjami. Roman je primeren za bralce, ki jih zanimajo stik med filozofijo, duhovnostjo in literaturo, ter za vse, ki želijo spoznati enega izmed bolj eksperimentalnih segmentov evropske književnosti prve polovice 20. stoletja.
Razlaga naslova romana
Naslov romana se nanaša na lik Mirande iz Shakespearove drame Vihar. Na Mirando so vplivala tudi dela, kot so: Moški kot bogovi Herberta Georgea Wellsa, Sončno mesto Tommasa Campanelle, Lenore Edgarja Allana Poeja, Genezis z Ducha Juliusza Słowackega, pesmi Cypriana Kamila Norwida, spisi Friedricha Nietzscheja (kritika koncepta Übermensch), Arthurja Schopenhauerja, Platona in sanskrtski epi stare Indije.
Povzetek zgodbe
Roman pripoveduje o civilizaciji brahmanov, ki imajo močne sposobnosti. Lahko govorijo z mislimi in levitirajo (lebdijo v zraku). Brahmani v knjigi menijo, da so najpomembnejše stvari anarhija, svoboda, mir in svobodna ljubezen. Njihovo državo vodijo Ministrstvo ljubezni, Ministrstvo moči in Ministrstvo modrosti. Brahmani uporabljajo nenavadno kemikalijo z imenom Nivridij, da ohranijo svojo samopopolno idejo. Zgodba govori o poljskem emigrantu Janu Podobłocznem (Langejeva lastna parte-parole), ki se zaljubi v žensko po imenu Damayanti. Knjiga se konča s tragedijo. V zadnjem poglavju romana Damayanti žrtvuje svoje telo, da bi njen duh lahko poletel na višjo raven, čeprav.Miranda je škotski duhovni medij, ki živi v Varšavi. Lahko se pogovarja z dušo Damayanti in prikliče žensko po imenu Lenore. Jana Podobłocznyja spozna, ko je ta tik pred smrtjo. V trenutku, ko Damayanti umre, Miranda izgine.