Astika in Nastika: ortodoksne in heterodoksne šole hindujske filozofije

Astika in Nastika: razlaga ortodoksnih in heterodoksnih šol hindujske filozofije, pomen Vede, ključne šole (vedanta, samkhya, joga, budizem, džainizem, čarvaka) in njihove razlike.

Astika (sanskrt: आस्तिक: "ortodoksni") in Nastika ("heterodoksni") sta v hinduizmu tehnična izraza za razvrščanje filozofskih šol in miselnih tradicij glede na njihov odnos do Ved — torej, ali sprejemajo Vede kot avtoritativne, razodete spise. Po tej klasični opredelitvi se šteje, da so med astika šolami nyaya, vaišeshika, samkhya, joga, purva mimamsa in vedanta; med nastika šole pa običajno sodijo čarvaka, džainizem in budizem.

Različne opredelitve pojmov

Pomen izrazov astika in nastika ni povsem enoznačen in je odvisen od konteksta. V indijski filozofski tradiciji se pojmov pogosto uporablja v vsaj treh smereh:

• sprejemanje avtoritete Ved kot poslednjega vira razodetega znanja (najpogostejša tehnična opredelitev);
• vera v obstoj ātman (atman) oziroma Brahmana kot temeljne resničnosti;
• prepričanje v bogove ali nadnaravno bitje (v kolokvialni rabi pogosto prevedeno kot "teizem" vs. "ateizem").

V praksi se te opredelitve prekrivajo in včasih tudi nasprotujejo. Na primer, šoli samkhya in zgodnja mimamsa ne priznavajo osebnega boga (te so v ontološkem smislu ne-teistične), vendar kljub temu sprejemata avtoriteto Ved, zato jih klasična taksonomija uvršča med astika šole. Nasprotno pa so nekatere heterodoksne šole (npr. budizem) pogosto obravnavane kot nastika, ker ne sprejemajo vedskega kanona kot zadnje besede.

Glavne značilnosti in primeri

Če povzamemo glavne razlike med obema skupinama:

• Astika: običajno priznavajo avtoriteto Ved. To vključuje šest klasičnih ortodoksnih šol (ṣaḍ-darśana): Nyaya (logika in epistemologija), Vaiśeṣika (metafizika in kategorizacija), Sāṅkhya (dualistična psihofizika), Yoga (praksa, koncentracija, etika), Purva Mīmāṃsā (ritualna hermenevtika Ved) in Vedānta (interpretacija Upanišad). Te šole se razlikujejo v ontologiji, epistemologiji in pomembnosti rituala v odnosu do osvoboditve (mokṣa).
• Nastika: ne utemeljujejo svojih naukov na vedskem avtoritetu. Med najbolj znanimi so budizem, džainizem in materialistična šola Čarvaka. Ti sistemi so imeli lastne spise, prakse in argumente proti nekaterim vedskim predpostavkam.

Epistemologija in prakse

Razlike med šolami se pogosto kažejo tudi v sprejetju praman (sredstev spoznanja). Na primer:

• večina ortodoksnih šol priznava več praman, kot so percepcija (pratyakṣa), sklepanje (anumāna) in priča (śabda/āptavacana, zlasti vedska priča pri mimamsi);
• Nyaya razvija sofisticirano teorijo dokazovanja in argumentacije; Vaiśeṣika ponuja ontologijo kategorij (padārtha); Sāṅkhya in Yoga preučujeta prakso in psihološko teorijo osvoboditve; Mimamsa poudarja ritualno prakso in pomen vedskega pričevalstva; Vedanta interpretira in sintetizira nauke Upanišad v različne metafizične šole (na primer advaita, dvaita, viśiṣṭādvaita);
• Čarvaka v nasprotju s tem priznava le neposredno zaznavo kot zanesljivo sredstvo spoznanja in zato zavrača ideje o posmrtni nagradi, atmanu in nadnaravnem.

Zgodovinski kontekst in interakcije

V obdobju nastanka upanišad in v času vzpona šramana (odrečevalskih) gibanj so soobstajale različne tradicije meditacije, asketizma in filozofske refleksije. Kot ugotavlja Gavin Flood, so ortodoksne in heterodoksne tradicije soobstajale, tekmovale in se medsebojno oblikovale. Njihov odnos ni bil vedno zgolj antagonističen — obstajali so dialog, prevzemi in sinteze med tradicijami:

V zgodnjem obdobju, v času oblikovanja upanišad ter vzpona budizma in džainizma, si moramo predstavljati skupno dediščino meditacije in duševne discipline, ki so jo izvajali odrekalci z različno pripadnostjo neortodoksnim (ki zavračajo Vedo) in ortodoksnim (ki sprejemajo Vedo) tradicijam.... Te šole [kot sta budizem in džainizem] ortodoksni (āstika) brahmanizem razumljivo obravnava kot heterodoksne (nāstika).

Tantrične tradicije

Tudi v takšnih praksah, kot so tantrične tradicije hindujske religije, najdemo delitve na vedske (āstika) in nevedske (nāstika) linije, saj so tantrične tradicije same po sebi zelo raznolike glede teološkega in ritualnega pristopa. Kot pripisuje Banerji:

Tantre se delijo tudi na āstiko ali vedske in nāstiko ali nevedske. Glede na prevlado božanstva se dela āstike spet delijo na Śākta, Śaiva, Saura, Gāṇapatya in Vaiṣṇava.

Sodobna raba in pogosta nesporazuma

V vsakdanjem govoru se izraza astika in nastika včasih prosto prevajata kot "teist" oziroma "ateist". To lahko zavaja, saj filozofske klasifikacije temeljijo predvsem na odnosu do vedskega kanona in ne izključno na vprašanju vere v boga. Zato lahko neka šola hkrati velja za astika (sprejema Vede) in hkrati razvija ne-teistične ontologije (npr. Sāṅkhya ali Purva Mīmāṃsā).

Zaključek

Razdelitev na astika in nastika daje uporabno, a poenostavljeno shemo za razumevanje bogate raznolikosti indijske filozofije in religijskih praks. Pravilno razumevanje zahteva, da upoštevamo zgodovinski kontekst, epistemološke razlike (katere pramane se sprejemajo), ter raznovrstne cilje — od obrednega izpolnjevanja do prizadevanja za osvoboditev (mokṣa). Tradicije so se skozi stoletja odzivale druga na drugo, kar je privedlo do kompleksne mreže vplivov, reinterpretacij in sintez.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je pomen besed Astika in Nastika?

V: Kako se astika in nastika razlagata v nestrokovni rabi?

V: Kateri so primeri šol astika?

V: Kateri so nekateri primeri šol nastikas?

V: Zakaj budizem in džainizem veljata za nastikaschools?

V: Ali obstajajo tantrične tradicije, ki imajo obe astikanandnastikalije?

Išči po črki