Nickel Creek je bila ameriška akustična glasbena skupina, znana po združevanju tradicijskega bluegrassa z elementih folka, popa, jazza in sodobne eksperimentalne glasbe. Zaradi tega so jih pogosto označevali kot "progresivna akustika" — skupina, ki razširja meje akustičnega zvoka z nepričakovanimi aranžmaji, virtuoznimi instrumentalnimi deli in močno medsebojno vokalno harmonijo.
Člani
- Chris Thile — mandolina, vokal (pogosto vodilne vokalne linije in instrumentalne solo točke); tudi avtor številnih pesmi.
- Sean Watkins — kitara, vokal; prispeval je tako kot instrumentalist kot soavtor pesmi.
- Sara Watkins — violina (fiddle), vokal; znana po izraziti melodiki in energičnih nastopih.
Skupino je pogosto spremljal tudi četrti glasbeni element — bas kitara. V različnih obdobjih so bas kitaro pri skupini igrali Chris Thile (v eksperimentalnejših nastavitvah), Chrisov oče Scott Thile, Byron House in Derek Jones. Mark Schatz je bil redni basist za turneje in skupne nastope od približno leta 2003 dalje.
Zgodovina in ključni trenutki
Nickel Creek so si ustvarili ime kot izredno nadarjeni mladi glasbeniki, ki so tradicijo bluegrassa priredili sodobnemu občinstvu. Njihov repertoar je vseboval tako avtorsko glasbo kot dodelane priredbe znanih pesmi. V 2000-ih so izdali več pomembnih studijskih albumov, s katerimi so pridobili širše mednarodno priznanje. Po obdobju intenzivnega ustvarjanja in turnej so si v poznih 2000-ih vzeli daljši premor, v katerem so člani uresničevali samostojne projekte. Kasneje so se ponovno zbrali in izdala nadaljnje delo ter se vrnili na odre.
Diskografija (izpostavljeno)
- Nickel Creek — samonosen studijski album, ki je predstavil njihov prepoznaven slog širšemu občinstvu.
- This Side — nadaljnji korak v njihovem razvoju z raznolikimi aranžmaji in večjim odmevom pri kritiki ter občinstvu.
- Why Should the Fire Die? — eksperimentalnejši in tematsko zrelejši pristop.
- A Dotted Line — eden izmed poznejših izidov, povezan z zbliževanjem članov po premoru.
Repertoar, priredbe in vplivi
Skupina je igrala tako izvirne skladbe kot priredbe pesmi z jasno prepoznavnim pečatom. Med znanimi priredbami so bile skladbe z različnih glasbenih žanrov — od Radiohead, Elliott Smith in Bob Dylan do presenetljive obdelave pop hita "Toxic" Britney Spears. Kljub tem priredbam pa je večina njihovega repertoarja izvirna glasba, ki odseva proizvodno zrelost in instrumentalno iznajdljivost.
Stil, priznanja in vpliv
Nickel Creek so bili hvaljeni zaradi izjemne instrumentalne tehnike (posebno mandoline, kitare in fiddle), tesne vokalne medsebojne komunikacije ter sposobnosti kombiniranja tradicionalnih glasbenih elementov s sodobnimi pristopi. Njihov prispevek k modernizaciji akustične in bluegrass scene je vplival na številne mlade glasbenike in skupine, ki so iskale nove poti znotraj akustične glasbe. Skupina je prejela nominacije in nagrade na pomembnih glasbenih festivalih ter tudi na podelitvah, vključno z nekaj priznaniami na področju grammyjev in drugih strokovnih kritik.
Nastopi in sodelovanja
Nickel Creek so nastopali na festivalih, v gledališčih in na velikih odrih po svetu ter sodelovali s številnimi glasbeniki z različnih zvrsti. Njihovi koncerti so pogosto pohvaljeni zaradi energije, natančnosti in improvizacijskih trenutkov, ki poudarijo njihovo pergamentno spretnost in medsebojno kemijo.
Čeprav je korenina skupine v bluegrassu, je Nickel Creek s svojim delovanjem znatno prispeval k širšemu pojmovanju, kaj pomeni sodobna akustična glasba — in s tem odprl vrata novim interpretacijam, aranžmajem in ustvarjalnim iskanjem v žanru.


