Nunc dimittis – biblijska pesem Simeona, uporaba v večernicah in uglasbitve

Nunc dimittis je pesem iz Svetega pisma. Zapel jo je Simeon, ko je videl dojenčka Jezusa.

Po Lukovi knjigi je bilo Simeonu, ki je bil Jud, obljubljeno od Svetega Duha, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Jezusa. Ko sta Marija in Jožef prinesla dojenčka Jezusa v jeruzalemski tempelj na obred posvečenja prvorojenca, je bil tam tudi Simeon, ki je vzel Jezusa v naročje in izrekel besede, ki so danes znane kot Nunc dimittis. Bogu je rekel, da lahko zdaj srečno umre, ker je videl Odrešenika.

Besede Nunc dimittis so uglasbili številni skladatelji. V anglikanski cerkvi se tradicionalno pojejo ob večernicah.

Angleške besede, kot jih najdemo v Book of Common Prayer iz leta 1662:

Izvor in pomen

Nunc dimittis (latinsko: »Zdaj izpusti«) je krščanska liturgična pesem, znana tudi kot »Simeonova pesem« ali »Pesem Simeona«. Navedena je v Lukovem evangeliju (Lk 2,29–32) in izpoveduje Simeonovo izpolnitev obljube Svetega Duha: ker je videl Mesija, lahko mirno umre. Besedilo poudarja dve misli: osebno izpolnitev božjega obljubljenega dela in univerzalno poslanstvo Odrešenika – »lumen ad revelationem gentium« (luč za razodetje narodov) ter »gloriam plebis tuae Israel« (slava tvojemu ljudstvu Izraelu).

Besedilo

Latinsko (tradicionalno):

Nunc dimittis servum tuum, Domine, secundum verbum tuum in pace:
quia viderunt oculi mei salutare tuum,
quod parasti ante faciem omnium populorum:
lumen ad revelationem gentium, et gloriam plebis tuae Israel.

Angleške besede iz Book of Common Prayer (1662):

Lord, now lettest thou thy servant depart in peace, according to thy word:
For mine eyes have seen thy salvation,
Which thou hast prepared before the face of all people;
A light to lighten the Gentiles, and the glory of thy people Israel.

Slovenski povzetek pomena: »Gospod, zdaj izpusti tvojega služabnika v miru, kakor si rekel; kajti oči moje so videle tvoje rešitev, pripravljeno pred vsemi narodi: luč za razodetje ljudstvom in slavo Izraela.«

Uporaba v liturgiji

• Anglikanska tradicija: V anglikanski bogoslužni praksi je Nunc dimittis del Večernic (Evensong) in se običajno poje po Magnificat. Zaradi tega so številne uglasbitve napisane prav v paru z Magnificatom (»Magnificat and Nunc dimittis«) kot »services« za katedralne ali župnijske zborovske potrebe.
• Rimskokatoliška tradicija: Besedilo se pojavlja v molitvah ob koncu dneva, predvsem v komplete (completorium oziroma večernice/večerna molitev) in v nekaterih oblikah bogoslužij, kjer se zaključuje dan s hvalnicami in prošnjami.
• Druga krščanska bogoslužja: V različnih cerkvenih tradicijah se besedilo uporablja kot zaključna molitev ali pesem, saj simbolizira mir in izpolnitev obljube, ki je osrednji motiv večernih bogoslužij.

Uglasbitve in glasbena zgodovina

Nunc dimittis je skozi stoletja privabil številne skladatelje. V renesansi so ga uglasbili mojstri cerkvene polifonije, v anglikanskem repertoarju pa so nastajale značilne uglasbitve, ki so postale del rednega programa katedralnih zborov. Pogosto je v anglikanskem prostoru Nunc dimittis uglasbljen skupaj z Magnificat kot del enotnega bogoslužnega sklopa.

Med skladatelji, ki so ga uglasbili in sodijo med najbolj znane v tem repertoarju, so:

• Thomas Tallis (renesansa)
• Orlando Gibbons (renesansa, angleška škola)
• Charles Villiers Stanford (angleški pozni 19. in zgodnji 20. stoletje)
• Herbert Howells (20. stoletje) — avtor več priljubljenih »Magnificat and Nunc dimittis« storitev za različne katedrale

Poleg teh zgodovinskih imen je pesem uglasbena tudi v sodobni cerkveni in koncertni praksi; različne obrade segajo od enostavnih zborovskih harmonizacij do obsežnih vokalno-instrumentalnih verzij. Uglasbitve so pogosto prilagojene glasovnim možnostim župnijskih in katedralnih zborov ter upoštevajo liturgični kontekst (npr. evensong).

Pomen za vernike in kulturni vpliv

Nunc dimittis kot kratka, a globoka pesem izraža spokojnost, sprejetje in upanje. Pogosto se uporablja v bogoslužnem kontekstu ob koncu dneva, pri slovesnostih, ob spominskih mašah in v trenutkih, ko verniki iščejo notranji mir. Zaradi preprostega, a slikovitega izraza (»luč za razodetje narodov«) se je besedilo uveljavilo tudi v književnosti, glasbi in umetnosti kot simbol izpolnitve in svetega miru.

Če vas zanimajo primeri uglasbitev ali zvočni posnetki, so številne izvedbe dostopne v zborovskem repertoarju in na zgoščenkah katedralnih zborov; prav tako se pogosto izvajajo v zimskem času ob božiču, ko se obhaja pripoved o rojstvu Jezusa.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Nunc dimittis?

V: Kdo je pel Nunc dimittis?

V: Kaj pravi zgodba iz Lukove knjige o Simeonu?

V: Kje je bil Simeon, ko je videl dojenčka Jezusa?

V: Kaj je rekel Simeon, ko je vzel Jezusa v naročje?

V: Zakaj je Simeon rekel Nunc dimittis?

V: Kje se tradicionalno poje Nunc dimittis?

Išči po črki