Večerna molitev (anglikanska)
Večerna molitev (pogosto imenovana Evensong) je v anglikanski cerkvi tradicionalno bogoslužje, ko ljudje pridejo v cerkev pozno popoldne ali zgodaj zvečer. V britanskih katedralah in nekaterih starih univerzitetnih kapelah je to bogoslužje, pri katerem skoraj vsak dan v tednu poje zbor (običajno je en dan v tednu, ko zbora ni in se vse govori). V katedralah ponavadi pojejo le zbor in duhovniki, verniki pa poslušajo. Včasih je na koncu ena pesem, ki se ji lahko pridružijo tudi verniki. Pri večernih spevih v cerkvah je več petja, ki se mu lahko pridružijo tudi verniki.
Razvoj in pomen Evensong
Današnjo obliko večernice je razvil Thomas Cranmer v 16. stoletju. Obstajali sta dve vrsti bogoslužja, imenovani "večernice" in "komplin", ki so ju včasih vsak dan peli menihi v samostanih. Cranmer je vzel nekaj besed, ki so se uporabljale pri obeh bogoslužjih, in iz njih sestavil današnjo obliko večerne molitve (Evensong).
Glavna misel večernice je praznovanje Kristusovega utelešenja: to je zgodba o Kristusu, ki je prišel na svet v podobi osebe in živel med ljudmi. Pri bogoslužju se vedno uporabljata besedi Magnificat in Nunc Dimittis. Magnificat je pesem, ki jo je pela Marija, ko so ji povedali, da bo rodila otroka, ki bo Božji sin. Nunc Dimittis je pesem, ki jo je pel duhovnik Simeon, ki mu je Bog obljubil, da bo živel dovolj dolgo, da bo videl Jezusa. Oba sklopa besed sta iz Nove zaveze.
Številne cerkve zdaj pri svojih bogoslužjih uporabljajo besede iz Common Worship ali kakšnega drugega sodobnega molitvenika. Kadar pa večerni spev poje zbor, se običajno uporabljajo besede iz stare tradicionalne knjige Common Prayer Book (1662). To je zato, ker je bilo v več kot štirih stoletjih ustvarjenih toliko odlične glasbe, ki uporablja te besede.
Ker pri večernicah ni obhajila, lahko bogoslužje vodi laik (oseba, ki ni "kvalificiran" duhovnik).
Deli bogoslužja večernice
Bogoslužje večernice bo sestavljeno iz naslednjih del:
- Molitve: spoved, odpuščanje (če je prisoten duhovnik) in Gospodova molitev.
- molitve (izmenično pojeta duhovnik in zbor).
- en ali dva psalma.
- Dve lekciji (branja) iz Svetega pisma. Prvo je običajno iz Stare zaveze, drugo pa iz Nove zaveze. Vsaki lekciji sledi (eden od):
- Dve kitici, običajno Magnificat in Nunc Dimittis.
- Apostolska veroizpoved.
- Več molitev in odgovorov, vključno s Kyrie eleison in Gospodovo molitvijo.
- Himna
- Več molitev in blagoslov
Pred in po bogoslužju organist običajno zaigra nekaj orgelske glasbe. Ob nedeljah je lahko pridiga.
Glasba
V cerkvah se Magnificat in Nunc dimittis (kitice), tako kot psalm, pogosto pojeta v petju. To je melodija, ki se ponavlja za vsak verz ali vsak dve kitici in se poje v naravnem ritmu, v katerem bi jo govorili. V katedralah ali v cerkvah z dobrim zborom se obe kitici pojeta na posebno glasbo (kot himna), ki jo je sestavil kakšen znan skladatelj. Običajno je na voljo tudi orgelska spremljava.
Številni skladatelji, zlasti anglikanski cerkveni skladatelji, so napisali priredbe (glasbo) za ti dve pesmi (ki so ju člani zbora pogosto imenovali "Mag in Nunc"). Med njimi so Edward Bairstow, Herbert Brewer, Orlando Gibbons, Herbert Howells, Henry Purcell, Charles Stanford, Herbert Sumsion, Thomas Tallis, Thomas Weelkes, Samuel Wesley in mnogi drugi. Nekateri skladatelji so napisali več priredb. Zato so različne priredbe pogosto označene s ključem, v katerem so, npr. Stanford v G, Stanford v C itd. Včasih jih lahko določimo tudi po katedrali, za katero so bile napisane. Herbert Howells je na primer napisal priredbe Mag in Nunc za več katedral in kapel. Te lahko prepoznamo tako, da jih poimenujemo: Howellsovo gloucestersko bogoslužje, Collegium Regale (=Kraljeva šola v Cambridgeu) itd.
Pri petju večernic zbor poje tudi "introit", ki je zelo kratka pesem na začetku bogoslužja. Zapeli bodo psalm na spev, prav tako pa bo na sporedu himna.
Večerni spev v Minstru v Yorku
Sorodne strani
- Jutranja molitev
- Matins
- Večernice
- anglikanski spev
- Anglikanska cerkvena glasba
- Storitev (glasba)
- Magnificat
- Nunc dimittis
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je večerna molitev?
O: Večerna molitev, znana tudi kot Evensong, je tradicionalno bogoslužje v anglikanski cerkvi, kjer ljudje pridejo k bogoslužju pozno popoldne ali zgodaj zvečer.
V: Kje se poje skoraj vsak dan v tednu?
O: V britanskih katedralah in nekaterih starih univerzitetnih kapelah se večerni spev poje skoraj vsak dan v tednu.
V: Kdo običajno poje v katedralah med večernicami?
O: V katedralah med večernicami običajno pojejo samo zbor in duhovniki, verniki pa poslušajo.
V: Ali verniki med večernicami lahko sodelujejo?
O: Običajno je na koncu le ena pesem, pri kateri se lahko verniki pridružijo med večernim petjem.
V: Ali lahko verniki med večernim petjem v cerkvah sodelujejo pri večjem številu spevov?
O: Da, v cerkvah ima zbor med večernim petjem običajno več možnosti za sodelovanje.
V: Ali je v katedralah kdaj dan, ko med večernim petjem ni zbora in se vse govori?
O: Da, v katedralah je običajno en dan v tednu, ko ni zbora in se med večernim petjem vse govori.
V: Kakšno bogoslužje je večerni spev?
O: Evensong je bogoslužje v anglikanski cerkvi, kjer ljudje pridejo k bogoslužju pozno popoldne ali zgodaj zvečer.
