Gospodova molitev (Oče naš, Pater noster): pomen, prevodi in zgodovina
Gospodova molitev (Oče naš): pomen, zgodovina in prevodi — primerjava besedil, zgodovinski razvoj ter slovenski prevodi z razlagami za današnje vernike.
Gospodova molitev je najbolj znana molitev v krščanski religiji. Znana je tudi kot Oče naš (prvi dve besedi molitve) in Pater noster (latinsko "Oče naš"). Šele v času protestantske reformacije se je začela imenovati Gospodova molitev.
V Novi zavezi Svetega pisma je ta molitev omenjena na dveh mestih (Mt 6,9-13 in Lk 11,1-4). Jezusovi učenci so ga vprašali, kako naj molijo. Jezus jim je dal primer, kako naj molijo k očetu Bogu.
Sveto pismo je bilo večkrat prevedeno v slovenščino. Zato se uporabljajo nekoliko drugačne različice. Tradicionalna in ena najbolj znanih različic je prevod iz Knjige skupne molitve (1662):
Our Father, which art in heaven,
Hallowed be thy Name.
Thy kingdom come.
Thy will be done in earth, as it is in heaven.
Give us this day our daily bread.
And forgive us our trespasses, as we forgive them that trespass against us.
And lead us not into temptation; but deliver us from evil.
For thine is the kingdom, and the power, and the glory, for ever. Amen.
Zgodovina in izvor
Gospodova molitev izhaja neposredno iz Jezusovih naukov v evangelijih Svetega pisma — v Mateju je dal obširnejšo različico v govoru na gori, v Luku pa krajšo različico, ki jo je dal kot odgovor na prošnjo učencev. Oblika molitve je bila zapisana v grški besedili Nove zaveze in je kmalu za tem postala del krščanske liturgije. V prvih krščanskih spisih kot je Didache (1.–2. stoletje) najdemo različice Gospodove molitve, kar kaže na hitro širjenje in uporabo molitve v prvih stoletjih cerkvene zgodovine.
Besedilo in različice
Besedilo se nekoliko razlikuje med različnimi rokopisi, prevodi in denominacijami. Glavne različice so:
- Grška izvirna različica — temelji na manuskriptih Nove zaveze.
- Latinska različica (Pater noster) — dolgo časa standardna v zahodni Cerkvi; pogosto uporabljena v liturgiji in duhovni praksi.
- Protestantske različice — vključno z različico iz Knjige skupne molitve (1662), ki običajno dodaja doksologijo ("For thine is the kingdom...").
- Sodobni slovenski prevodi — uporabljeni v rimskokatoliški in predstavah drugih cerkva v slovenščini; primer skupne rabe v liturgiji je:
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.
Pomen posameznih stavkov
- Oče naš, ki si v nebesih — naslavljanje Boga kot Očeta, kar poudarja intimnost in hkrati Božjo transcendenco.
- posvečeno bodi tvoje ime — prošnja, da naj bo Bogovo ime spoštovano in izkazano kot sveto v svetu.
- Pridi tvoje kraljestvo — eshatoločna prošnja po uresničenju Božjega vladanja in pravičnosti.
- Zgodi se tvoja volja — priznanje, da je cilj usmeriti lastno življenje po Božji volji, tako v nebesih kot na zemlji.
- Daj nam danes naš vsakdanji kruh — prošnja po osnovnih življenjskih dobrinah in odvisnosti od Boga za vsakdanje potrebe.
- Odpusti nam naše dolge — priznanje potrebe po odpuščanju in resničnost medčloveških odnosov (povezava med tem, da nam Bog odpusti, in tem, da tudi mi odpuščamo).
- In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega — prošnja za varstvo pred preizkušnjami in zlom, nekateri prevodi in teologi razlagajo kot prošnjo za moč, da ne podležemo napakam in hudim silam.
Besedilne variacije in teološke razprave
Najbolj znana tekstna različica je doksologija ("For thine is the kingdom..."), ki se pojavlja v mnogih protestantskih tradicijah (tudi v Knjigi skupne molitve 1662), medtem ko je v najstarejših grških rokopisih Nove zaveze ta vrstica pogosto odsotna. Zato je v modernih kritičnih izdajah Svetega pisma in večini katoliških prevodov doksologija izpuščena ali postavljena kot kasnejša eklezialna dodatka.
Liturgična in ekumenska uporaba
Gospodova molitev je osrednji element krščanske pobožnosti: redno se jo moli v bogoslužju (maša, bogoslužje besede, skupne molitve), pri osebni molitvi, v duhovnih vajah in ob posebnih priložnostih kot so krsti, poroke in pogrebi. Njena preprostost in univerzalna vsebina sta razlog, da je molitev pogosto uporabljena kot simbol ekumenskega dialoga — kristjani različnih denominacij jo prepoznajo kot skupen temelj molitve in navdiha.
Kulturni in umetniški vpliv
Gospodova molitev je navdihnila številne glasbene, literarne in likovne upodobitve. Kompozitorji so jo uglasbili v raznolikih slogih (od gregorijanskega pojanja do sodobnih skladb), pesniki in pisci pa so njeno tematiko uporabili za razmišljanja o odpuščanju, odvisnosti od Boga in upanju na pravično družbo.
Zaključek
Gospodova molitev ostaja ena najbolj prepoznavnih in pogosto recitiranih molitev v krščanskem svetu. Njena moč izhaja iz jedrnatosti, teološke globine in praktične usmerjenosti — zajema hvalnico, prošnjo za vsakdanje potrebe, prošnjo za odpuščanje in prošnjo za varstvo pred zlom. Zaradi zgodovinskih, tekstnih in prevodnih razlik obstaja več različic, vendar ostaja bistvo molitve enako: vzpostaviti odnos z Bogom kot Očetom in živeti po njegovi volji.
Govorica na gori Carla Heinricha Blocha.
Različica v latinščini
Latinska različica je bila v zgodovini Cerkve zelo pomembna. Navedena je v nadaljevanju:
Pater noster, qui es in caelis,
sanctificetur nomen tuum.
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua,
sicut in caelo, et in terra.
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie,
et dimitte nobis debita nostra,
sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem,
sed libera nos a malo.
Amen.
Grška različica
Najbolj znana različica besedila je v Lukovem evangeliju. Njegov izvirnik v grškem jeziku je naveden spodaj:
Πάτερ ἡμῶν ὁ ἐν τοῖς οὐρανοῖς-
ἁγιασθήτω τὸ ὄνομά σου-
ἐλθέτω ἡ βασιλεία σου-
γεννηθήτω τὸ θέλημά σου,
ὡς ἐν οὐρανῷ καὶ ἐπὶ τῆς γῆς-
τὸν ἄρτον ἡμῶν τὸν ἐπιούσιον δὸς ἡμῖν σήμερον-
καὶ ἄφες ἡμῖν τὰ ὀφειλήματα ἡμῶν,
ὡς καὶ ἡμεῖς ἀφίεμεν τοῖς ὀφειλέταις ἡμῶν-
καὶ μὴ εἰσενέγκῃς ἡμᾶς εἰς πειρασμόν,
ἀλλὰ ῥῦσαι ἡμᾶς ἀπὸ τοῦ πονηροῦ.
(ὅτι σοῦ ἐστιν ἡ βασιλεία καὶ ἡ δύναμις καὶ ἡ δόξα εἰς τοὺς αἰῶνας-)
{ἀμήν.
Glasba
Veliko skladateljev je napisalo glasbene priredbe te molitve. Nekateri med njimi so:
Luigi Cherubini, Martin Luther, Die Toten Hosen, Charles Gounod, Leoš Janáček, Franz Liszt, Giacomo Meyerbeer, Otto Nicolai, Bernardino Rizzi, Igor Stravinski, Pjotr Iljič Čajkovski, Leonard Bernstein (v maši), Giuseppe Verdi in Leonardo Schiavo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gospodova molitev?
O: Gospodova molitev je molitev v krščanski religiji, ki je znana tudi kot Oče naš in Pater noster.
V: Kako je dobila ime Gospodova molitev?
O: Molitev se je začela imenovati Gospodova molitev šele v času protestantske reformacije.
V: Kje v Svetem pismu najdemo Gospodovo molitev?
O: V Novi zavezi Svetega pisma je molitev na dveh mestih (Mt 6,9-13 in Lk 11,1-4).
V: Komu je namenjena Gospodova molitev?
O: Prejemnik Gospodove molitve je oče Bog.
V: Kako je Jezus dal zgled, kako naj molimo?
O: Jezusovi učenci so ga vprašali, kako naj molijo, in Jezus jim je dal primer, kako naj molijo k Očetu Bogu.
V: Koliko je prevodov Svetega pisma v slovenščino?
O: Sveto pismo je bilo večkrat prevedeno v angleščino.
V: Katera je ena od najbolj znanih različic Gospodove molitve?
O: Tradicionalna in ena najbolj znanih različic Gospodove molitve je prevod iz Book of Common Prayer (1662).
Iskati